V Bejrutu se nadaljuje iskanje preživelih. Macron pozval k pomoči za obnovo in reformam

Medtem ko se reševalci prebijajo skozi ruševine, drugi s čolni pregledujejo tudi vode pristanišča v iskanju posmrtnih ostankov žrtev torkove tragedije. Še vedno pogrešajo več deset ljudi. Nadzor nad območjem eksplozije je prvi dan 14-dnevnih izrednih razmer prevzela vojska.

Po zadnjih podatkih je eksplozija ubila 137 ljudi, ranjenih je še okoli 5000, kažejo podatki Rdečega križa. Oblasti opozarjajo, da bo število smrtnih žrtev še naraslo. Domovi približno 300.000 ljudi so poškodovani, številni popolnoma uničeni, ocenjuje guverner Bejruta Marvan Aboud. "Bejrut potrebuje hrano, Bejrut potrebuje oblačila, materiale za obnovo hiš. Bejrut potrebuje prostor za begunce, za svoje ljudi," je dejal

Večji del libanonske prestolnice ni primeren za bivanje, ulice so prekrite s steklom, razbitinami in prahom. Prebivalci pregledujejo svoje domove oziroma kar je od njih ostalo. V mestu je v teku 'spontana čistilna akcija', številni prostovoljci pomagajo vojski, pometajo steklo, z ulic odnašajo ruševine in razbitine, čistijo bolnišnice.

Zdravstveni minister Hamad Hasan opozarja, da je zdravstveni sistem na robu kolapsa, bolnišnice so polne ranjencev, za katere je zmanjkalo postelj, primanjkuje medicinske opreme in zdravil. Parkirišče v okrožju Gemajze je spremenjeno v triažni center.

O obsežnosti uničenja pričajo tudi satelitski posnetki:

Tragedija iz malomarnosti?

Med prebivalci pa se krepi jeza, saj vse več informacij kaže na to, da je za eno najhujših tragedij, ki je prizadela Bejrut, kriva predvsem malomarnost. Eksplozijo je povzročilo 2750 ton amonijevega nitrata, ki so ga v neprimernih pogojih več let skladiščili v pristanišču – in to kljub številnim opozorilom.

Rhosus, ladja ruskega poslovneža Igorja Grečuškinova, je leta 2014 priplula v bejrutsko pristanišče. Bila je na poti iz Gruzije v Mozambik, sam Grečuškinov pa jo je zaradi nevarnega tovora imenoval "plavajoča bomba", piše Guardian. Pristojne oblasti so mu preprečevale izplutje iz pristanišča, domnevno zaradi plačila pristojbin, nakar je poslovnež razglasil bankrot ter ladjo s tovorom ter posadko vred pustil kar tam. Sledilo je več pravnih bitk. Na tone amonijevega nitrata so oblasti zasegle ter prenesle v skladišče, kjer je ostal vsa ta leta, le 100 metrov stran od stanovanjskih sosesk.

Vodja carinskega urada Badri Daher je za lokalne medije dejal, da je v šestih letih vsaj šestkrat opozoril pristojne, da je amonijev nitrat nevaren ter da ga je treba ali prodati ali prestaviti, da bi zagotovili varnost pristanišča. Pred zgolj šestimi meseci pa so uradniki, ki so pregledovali skladišča, opozorili, da bi lahko nevarni tovor "v zrak pognal celotni Bejrut", če se ga ne bo premaknilo.

Kaj je bila tista iskrica, ki je na koncu v zrak pognala tone amonijevega nitrata, uradno še ni znano. Je pa, domnevno zaradi varjenja, pred eksplozijo zagorelo v skladišču številka 9, kamor so bili napoteni gasilci. Številne od njih še vedno pogrešajo. Požar naj bi se nato razširil na skladišče številka 12, kjer so hranili nitrat, anonimne vladne vire navaja Reuters. Tudi posnetki prikazujejo večji požar in dim, ki se vali iz pristanišča, čemur je sledila ogromna eksplozija z oranžnim gobastim oblakom ter močnim udarnim valom.

Država v primežu najhujše gospodarske krize po državljanski vojni. Nato je še eksplodiralo

"Kar se je zgodilo v torek, je posledica nesposobnosti. Na koliko katastrof še čakamo? Zmanjkalo nam je elektrike, voda je strupena, hrana sumljiva, orožje je vsepovsod. Pokradli so naš denar, ugrabili prihodnost naših otrok," se glasi zapis Stéphane Bazan, ki se je razširil po družbenih omrežjih. 

Da se je številna opozorila ignoriralo, da bi se tragedijo lahko preprečilo oziroma predvidelo, je prvotni šok prebivalcev Bejruta spremenilo v jezo. Za danes popoldan so po poročanju Guardiana napovedali proteste.

Libanon se je v zadnjih mesecih znašel v primežu hude gospodarske in finančne krize - najhujše od konca državljanske vojne, kar je posledica neizpeljanih, a močno potrebnih reform ter dolgoletne korupcije političnih elit, ki so zelo razdeljene. Prebivalstvo se je že pred eksplozijo soočalo z električnimi mrki, ki so trajali po več ur na dan, brezposelnostjo, revščino. Libanon večji del hrane uvaža, a v eksploziji je bilo uničenih kar 85 odstotkov državnih zalog žita. Gospodarski minister Raoul Nehme je danes za Sky News priznal, da se bo morala država pri obnovi zanašati na tujo pomoč. "Zmogljivosti države so zelo omejene, prav tako zmogljivosti centralne banke. Ne plavamo v dolarjih."

Vpleteni uradniki v hišni pripor, pridržali 16 uslužbencev pristanišča

So pa v povezavi s silovito torkovo eksplozijo pridržali 16 uslužbencev pristanišča, je danes sporočil vojaški tožilec.

Zaradi eksplozij so zaslišali več kot 18 uslužbencev pristanišča, od katerih so jih pridržali 16, medtem ko se preiskava nadaljuje, je sporočil vojaški tožilec Fadi Akiki. Sporočil je še, da so med pridržanimi uslužbenci pristanišča in carine, kot tudi vdrževalni delavci in njihovi menedžerji.

Neimenovani uradni viri so pred tem potrdili, da so zamrznili premoženje sedmim predstavnikom pristanišča in carine, tudi Badriju Daherju, generalnemu direktorju libanonske carine.

Oblasti so uvedle preiskavo, potem ko naj bi uničujoče eksplozije domnevno povzročilo nepravilno skladiščenje 2750 ton amonijevega nitrata v pristanišču.

Libanonski zunanji minister Charbel Wehbe je danes dejal, da je vlada ustanovila poseben "preiskovalni odbor", ki mora v štirih dneh ugotoviti odgovornost za smrtonosno eksplozijo in dodal, da bo sledila sodna odločitev.

Amnesty International zahteva neodvisno preiskavo

Organizaciji Amnesty International in Human Rights Watch medtem pozivata k neodvisni preiskavi dogodkov, saj imajo "resne pomisleke glede sposobnosti libanonskega sodstva, da izvede verodostojno in transparentno preiskavo".  Politiki pa so medtem že začeli s prstom kazati drug na drugega.

Francoski predsednik v Bejrutu pozval k obnovi in političnim spremembam

Medtem pa je Bejrut danes obiskal francoski predsednik Emmanuel Macron, na letališču ga je pričakal libanonski predsednik Michel Aoun, nato pa se je srečal tudi s premierjem. Obiskal je tudi pristanišče, kjer je eksplodiralo.

Pričakovano je pozval k mednarodni pomoči za obnovo Libanona - pa tudi k političnim spremembam in reformam, ki se jih libanonska politika že dolgo otepa. A prav od tega bi lahko bile na koncu odvisne milijarde pomoči za premagovanje gospodarske krize. "Predsednik želi pokazati, da je Francija prisotna, da verjame v Libanon. Obisk je priložnost, da se postavijo temelji dogovora za obnovo Libanona, ki bo zavezujoče za vse, ki bo preprečeval konflikte, ponudil takojšnjo pomoč," so sporočili iz predsedniške palače. 

Predlagal naj bi jim tudi nov politični pakt in spremembo sistema. "Danes je prednostna naloga pomoč, brezpogojna podpora prebivalcem. A obstaja tudi zahteva, ki jo Francija naslavlja že več mesecev, let - nujne reforme v določenih sektorjih," je dodal in med drugim omenil področje oskrbe z električno energijo. "Če te reforme ne bodo izvedene, se bo Libanon še naprej pogrezal," je dejal glede države sredi gospodarske in politične krize, ki nujno potrebuje mednarodno finančno pomoč. Nakazal je, da si z odgovornimi želi iskrenega dialoga. "Saj vemo, da je poleg eksplozije kriza tukaj velika in terja zgodovinsko odgovornost trenutnih voditeljev," je dejal.

Macron za mednarodno preiskavo eksplozije

Francoski predsednik je ob koncu današnjega obiska v Libanonu pozval še k mednarodni preiskavi eksplozije. Napovedal je tudi pripravo mednarodne konference za pomoč tej državi.

"Potrebna je mednarodna, odprta in transparentna preiskava, da stvari ne bi ostale skrite in da ne bi bilo dvomov," je ob koncu obiska v libanonski prestolnici povedal Macron.

Mednarodna preiskava je po njegovih besedah "vprašanje zaupanja". "Zato sem libanonske oblasti pozval, naj odgovorijo na to močno in legitimno zahtevo," je še povedal.

Ob tem je napovedal, da bodo v prihodnjih dneh pripravili mednarodno konferenco v podporo Bejrutu in libanonskemu ljudstvu, da bi mobilizirali "mednarodno financiranje s strani Evropejcev, Američanov, vseh držav v regiji in širše, da bi zagotovili zdravila in hrano".

Macron se je zavzel, da bi pomoč koordinirali Združeni narodi in Svetovna banka. Tako bi zagotovili, da bi pomoč prišla neposredno do ljudi in organizacij, ki delujejo na terenu, je dejal.

Od libanonskih voditeljev pa je še enkrat zahteval temeljito spremembo, da bi izšli iz politične in gospodarske slepe ulice. "Zdaj je čas odgovornosti za Libanon in njegove voditelje," je poudaril francoski predsednik.

Po njegovih besedah mora ta država izvesti ključne reforme na področjih elektrike in bančništva v mednarodnem okviru. Brez reform in ukrepanja proti korupciji bi lahko Libanonu v nekaj mesecih začelo zmanjkovati goriva in hrane, je posvaril. "To bo napaka tistih, ki nočejo ukrepati danes," je poudaril.

Pogovore z libanonskim predsednikom Aounom, premierjem Diabom in drugimi libanonskimi voditelji je označil za iskrene in neposredne. Napovedal je, da bo Libanon znova obiska 1. septembra, da bi skupaj pregledali napredek.

EU pripravljena Libanonu pomagati s prek 30 milijoni evrov

Evropska unija je Libanonu po strahoviti škodi pripravljena pomagati z več kot 33 milijoni evrov, pa je danes po pogovoru z libanonskim premierjem Hasanom Diabom sporočila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Sredstva bi denimo namenili za medicinsko opremo in zaščito kritične infrastrukture.

EU je Libanonu že priskočila na pomoč in v Bejrut napotila več kot 100 za iskanje in reševanje izurjenih gasilcev z vozili, psi in nujno medicinsko opremo. Ponudila je tudi dodatne ekipe, zlasti za zaznavanje kemičnih, bioloških, radioloških in jedrskih snovi. Na razpolago je dala tudi vojaško ladjo z zmožnostjo helikopterskega reševanja ter medicinsko in zaščitno opremo ter uporabo svojega satelitskega sistema Copernicus za pomoč pri oceni razsežnosti škode.

Poleg tega je Evropska komisija pripravljena sprostiti dodatnih 33 milijonov evrov za nujno pomoč, medicinsko podporo in opremo pa tudi zaščito kritične infrastrukture. Glede na oceno nadaljnjih humanitarnih potreb bo komisija razmislila o dodatni podpori, so danes sporočili iz Bruslja.

Von der Leynova in Diab sta sicer danes razpravljala tudi o dolgoročnejši podpori, ki jo lahko EU nudi državi pri procesu obnove.

Predsednica Evropska komisije je izpostavila možnost mobilizacije strokovnjakov in opreme v pomoč pri ocenjevanju škode in obravnavi nevarnih snovi, kot so azbest in druge kemikalije.

Komisija je po njenih besedah v teh za Libanon težavnih časih pripravljena razmisliti tudi načinih za okrepitev trgovinskih odnosov, zlasti v obliki preferencialne trgovine in carinskih olajšav.

Von der Leynova je ponudila tudi podporo pri izvedbi ocene potreb obnove mesta in okrevanja države, pa tudi podporo pri pogovorih z mednarodnimi finančnimi institucijami, ki bi lahko prinesli dodatno ekonomsko podporo.

EU po njenih besedah kot zelo pomembno dojema enotnost in stabilnost Libanona, ki sta danes tako mednarodno kot regionalno toliko bolj pomembni. Ta tragičen trenutek bi moral biti "priložnost za združitev vse političnih sil okrog narodnega prizadevanja za odgovor na številne izzive, s katerimi se sooča država".

Libanon namreč trenutno preživlja največjo gospodarsko krizo od državljanske vojne med letoma 1975 in 1990, na političnem prizorišču pa vlada velika razdeljenost.

V državi so poleg tega od lanskega 17. oktobra potekali protivladni protesti, zaradi katerih je odstopil takratni premier Saad Hariri. Proteste z zahtevami po odhodu vladajoče elite, ki je po njihovem mnenju nesposobna in skorumpirana, obsežnih reformah in tehnokratski vladi neodvisnih strokovnjakov so ustavile epidemija in omejitve oblasti.

Von der Leynova je v skupnem pismu s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom danes pozvala države članice k okrepitvi podpore Libanonu tako glede njegovih takojšnjih potreb, kot tudi glede dolgoročne obnove države. Izrazila sta pripravljenost EU, da v Bruslju usklajujejo to pomoč preko koordinacijskega meahnizma, so sporočili iz Bruslja.