Bežeče Ukrajinke niso obupane: 'Naši možje se borijo za domovino'

Ruska invazija na Ukrajino je povzročila veliko humanitarno krizo. Od začetka napada je iz države zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi, največ v sosednjo Poljsko. Med njimi so mnogi že drugič v osmih letih morali bežati pred vojno. V kraju Sumi ob ruski meji je obtičalo tudi na stotine tujih študentov, ki so zadnje dni živeli brez elektrike, vode in ogrevanja. Da niso dehidrirali, so uživali staljeni sneg. 

Humanitarno krizo v Ukrajini spremlja tudi naša ekipa. V Lvovu je novinar Marko Gregorc, v Kijevu pa naš posebni poročevalec Jure Tepina, ki iz Ukrajine poroča že ves teden. Po poročanju Gregorca so se me bežečimi ženskami ustvarile nekakšne nove družine, sestavljene iz babic, mater in otrok. Prostvoljci, ki sprejemajo begunce, pravijo, da so Ukrajinke zelo previdne in da večkrat preverijo, ali so dejansko prišle na varno.

Sicer pa je zgodaj zjutraj okoli 1000 beguncev na mejnem prehodu Medyka čakalo na prevoz v poljsko obmejno mesto Przemlsy, poroča Gregorc. Tamkajšnji trgovski centri so se spremenili v begunske, kamor so se zatekli ženske, otroci, invalidi, starostniki ... "Na desettisoče beguncev gre tu čez vsak dan," mu je povedal prostovoljec Leopold.

V zadnjih 10 dneh se je v Przemysl, ki ima le okoli 60.000 prebivalcev, zateklo več kot 180.000 beguncev. Mnogi so se nato od tam odpravili v druge kraje na Poljskem in druge evropske države. 

Sicer pa je na Poljsko od začetka vojne prispelo že več kot milijon beguncev iz Ukrajine, so danes sporočile poljske oblasti. Samo v zadnjih 24 urah jih je ukrajinsko-poljsko mejo prečkalo več kot 142.000 oziroma največ doslej.

Po podatkih poljskih oblasti je večina beguncev državljanov Ukrajine, med begunci pa so tudi državljani Uzbekistana, Belorusije, Indije, Nigerije, Alžirije, Maroka in več drugih držav.

Nekateri že drugič v osmih letih bežijo

Številni Ukrajinci so morali že drugič zapustiti svoje domove. Med njimi je tudi Saša iz regije Donbas, ki se je 24. februarja iz Kijeva najprej odpravila na pot proti Lvovu in nato od tam proti Poljski. Že leta 2014 je bila med 1,5 milijona begunci, ki so bežali pred Donbaško vojno, ki je izbruhnila po ruski priključitvi Krima. Takrat je svoj novi dom našla na območju Ukrajine, zdaj je morala zapustiti državo. 

"Moja izkušnja se je ponovila. Težko je pustiti vse za seboj, težko je, ko veš, da so tvoji prijatelji in sorodniki v nevarnosti. Vojna je vedno ista," je dejala 32-letna Saša, ki so jo novinarji Al Jazeere srečali na na železniški postaji v Przemyslu, poljskem obmejnem mestu. Iz Kijeva, kjer je živela vse od leta 2014, je zbežala le z nekaj osnovnimi stvarmi. Kot pravi, je bil tokrat beg še bolj težka preizkušnja. 

"Nismo pričakovali, da se bo vojna začela v vsej Ukrajini, mislili smo, da se bo tokrat končala hitro. Leta 2014 so nas obstreljevali na podoben način, vendar smo imeli več možnosti za beg, saj so bili številni kraji v Ukrajini varni," pravi Saša. 

Ker dela kot vodja prodaje pri nemškem podjetju, je lahko obdržala svojo zaposlitev. Na Poljskem bo najprej nekaj tednov bivala pri sodelavki, podjetje pa ji bo v tem času našlo drugo delovno mesto oziroma jo premestilo na drugo lokacijo. Toda, vseeno upa, da se bo vojna končala čim prej in se bo lahko vrnila v svoje stanovanje v Kijevu. 

Tuji študenti ujeti v Ukrajini brez vode, elektrike in ogrevanja

Na severovzhodu Ukrajine, v kraju Sumi, je obtičalo na stotine študentov iz Nigerije, Maroka, Tanzanije, Konga, Indije in drugih držav. So povsem brez pomoči, njihove zaloge hrane kopnijo. Že nekaj dni živijo brez tekoče vode, elektrike in ogrevanja. Da preživijo, nabirajo sneg, ki ga stalijo in si z njim pogasijo žejo. Skrivajo se v bunkerjih, ki so jih obložili s kartonom, stiroporom in drugim materialom, s katerim se skušajo vsaj malo izolirati od mraza. 

Zaradi nenehnih napadov so vsi poskusi, da bi zapustili kraj v bližini ruske meje, spodleteli. Zato so prosili za pomoč mednarodno skupnost. "Sumi je na meji z Rusijo in tako ni nobene možnosti za beg. Prosimo mednarodno skupnost, da nam zagotovi varen koridor, da zapustimo Sumi. Situacija postaja zelo resna," je pred dnevi pozival Nnamdi Chukwuemeka, študent iz Nigerije. 

Rusija je danes napovedala prekinitev ognja ter odprtje humanitarnih koridorjev v Ukrajini za evakuacijo civilistov. Koridorje naj bi vzpostavili za štiri ukrajinska mesta, poleg Kijeva in Mariupola tudi za Harkov in Sumi. 

Na Hrvaško do nedelje prispelo več kot 2000 beguncev iz Ukrajine

Hrvaška je do nedelje sprejela več kot 2000 ukrajinskih beguncev. Ti za prihod na Hrvaško ne potrebujejo ne potnega lista ne vizuma, v sprejemnih centrih pa lahko ostanejo največ 48 ur, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. 

Ukrajinske begunce bodo po prihodu na mejo napotili v najbližji sprejemni center – v Osijeku, Varaždinskih Toplicah in po novem tudi v Gospiću, so sporočili iz poveljstva hrvaške civilne zaščite. Bivanje v sprejemnih centrih bo kratkotrajno in bo trajalo največ 48 ur, nato pa bodo beguncem, ki si namestitve niso našli sami, našli trajno bivališče.

Begunci, ki so si organizirali lastno nastanitev, bodo morali bivališče prijaviti na najbližji policijski postaji ali upravni enoti. Vse potrebne informacije bodo dobili od hrvaškega Rdečega križa, ki deluje na 131 lokacijah po državi.

Poveljstvo civilne zaščite je v pričakovanju vedno večjega števila ukrajinskih beguncev izdalo tudi letak z uporabnimi informacijami, navodili in kontakti. Letak v hrvaškem in ukrajinskem jeziku bodo beguncem delili na mejnih prehodih. V njem med drugim piše, da "razseljene osebe iz Ukrajine ne potrebujejo biometričnega ali nebiometričnega potnega lista in vstopnega vizuma", čeprav ga Hrvaška od državljanov Ukrajine sicer zahteva.

Minister za notranje zadeve Davor Božinović je v soboto med obiskom sprejemnega centra v Osijeku dejal, da ne želi ugibati o končnem številu beguncev.

Zadovoljen je bil s trenutno organizacijo. "Mislimo na najmanjše podrobnosti, tudi o izdaji evropskih covidnih potrdil za ukrajinske begunce, ker se epidemija koronavirusa še ni končala," je povedal.

Župan Osijeka Ivan Radić pa je poudaril, da je mesto že zagotovilo brezplačen mestni prevoz in prevoz beguncev od meje do Osijeka, pripravljeni so tudi na integracijo otrok v vrtce in šole.

Iz Ukrajine po podatkih ZN zbežalo že več kot 1,7 milijona ljudi

Po podatkih Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) je Ukrajino od začetka ruske invazije 24. februarja zapustilo 1.735.068 beguncev oziroma nekaj več kot 200.000 več kot dan prej. Pri Skladu ZN za otroke (Unicef) ocenjujejo, da je slaba polovica med njimi otrok.

Oblasti in tudi Združeni narodi pričakujejo, da se bo val beguncev še okrepil v luči napredovanja ruske vojske globlje v Ukrajino, zlasti proti prestolnici Kijev.

Po ocenah UNHCR bi lahko v nadaljevanju konflikta iz Ukrajine pobegnilo okoli štiri milijone ljudi. Mnogo ljudi je bilo razseljenih tudi znotraj države.

Največ beguncev se še vedno zateče na Poljsko. Tja jih je po podatkih UNHCR doslej prispelo 1.027.603. Nekaj več kot 180.000 beguncev je prišlo na Madžarsko. Na Slovaškem je dobrih 128.000 beguncev.

Moldavija jih trenutno gosti nekaj manj kot 83.000. V to najrevnejšo evropsko državo jih je po navedbah moldavske premierke Natalije Gavrilite prispelo več kot 230.000, vendar pa mnogi nadaljujejo pot proti Madžarski in Romuniji. V slednjo se je zateklo nekaj manj kot 79.000 ljudi.

Po podatkih nemškega notranjega ministrstva je v Nemčijo prispelo več kot 50.000 beguncev iz Ukrajine.