'Čakam, da talibani pridejo po ljudi, kot sem jaz, in me ubijejo'

Zarifa Ghafari, ki je leta 2018 pri svojih 27 letih postala najmlajša in prva županja v Afganistanu, je v nedeljo iz svojega doma v provinci Maidan Wardak z grozo spremljala, kako so talibani praktično brez odpora zavzeli afganistansko prestolnico Kabul. 

"Sedim tukaj in čakam, da pridejo. Nikogar ni, ki bi pomagal meni ali moji družini. Sedim z njimi in z mojim soprogom. Prišli bodo po ljudi, kot sem jaz in me ubili. Ne morem zapustiti svoje družine. In tudi če bi, kam bi šla," je zaupala novinarju britanskega iNewsa.  

Še pred tremi tedni je bila polna optimizma, da ima njena država pred seboj lepšo prihodnost. "Mladi ljudje se zavedajo, kaj se dogaja. Imajo družbena omrežja. Komunicirajo med seboj. Mislim, da bodo nadaljevali z bojem za napredek in za naše pravice. Mislim, da ima ta država prihodnost," je menila takrat. Zdaj trepeta za lastno življenje. 

Vse odkar je prevzela mestne oblasti v Maidan Wardaku, je namreč trn v peti talibanom. Predvsem zato, ker jih je večkrat javno kritizirala, za kar so ji talibani večkrat javno grozili s smrtjo in svojo grožnjo skušali tudi uresničiti. Njenega očeta generala Abdula Wasija Ghafarija so ubili 15. novembra lani, le 20 dni po tem, ko se jim je ponesrečil tretji poskus atentata na njo. 

'Talibani preiskujejo hiše, sežgal sem svoje dokumente'

"Ne hodim ven, doma sem in čakam na novice," pripoveduje Mahdi iz Kabula, več kot štirimilijonske afganistanske prestolnice, ki je včeraj dokončno padla v roke talibanov. Ti so po njegovih besedah vzpostavili kontrolne točke, kjer pregledujejo ljudi in jih tudi ubijajo. "Pred nekaj urami smo tako tudi izgubili enega od sosedov."

V strahu za svoje življenje se je potuhnil, skriva se v svoji hiši. "Talibani preiskujejo hiše. Včeraj sem sežgal vse svoje dokumente, iz telefona sem izbrisal vse svoje stike – za vsak primer, če bi preiskali moj telefon," razlaga.

"Razmišljam le o tem, kako me bodo ubili, saj sploh ničesar ne vprašajo ..." še dodaja.

Mahdi sicer še pravi, da možnost za zapustitev države obstaja. "Kontaktiraš ameriško vlado, dajo te na seznam, in ko te pokličejo, odideš na letališče," navaja.

Afganistanka v Kabulu: Zdaj moram sežgati vse, kar sem dosegla

Britanski The Guardian medtem navaja zgodbo afganistanske študentke, ki pravi, da vse, kar vidi okrog sebe so "boječi obrazi žensk in grdi obrazi moških, ki sovražijo ženske".

"Včeraj zgodaj zjutraj sem se odpravila na univerzo na predavanja, ko je skupina moških pritekla iz ženskega študentskega doma. Vprašala sem, kaj se je zgodilo in eden od njih mi je odgovoril, da jih policija evakuira, ker so talibani prišli do Kabula in bodo pretepli vse ženske, ki ne nosijo burke," pripoveduje. "Vsi smo hoteli domov, a nismo mogli uporabiti javnega prevoza. Vozniki nas niso spustili v vozila, ker niso hoteli prevzeti odgovornosti za prevoz žensk. Še huje je bilo dekletom iz študentskega doma, ki niso iz Kabula. Bile so prestrašene in zmedene, sploh niso vedele, kam oditi."

Moški na ulicah pa so se iz njihovega obupa norčevali. "Pojdite in si nadenite burke," je zakričal eden od njih. "To je vaš zadnji dan, da ste na ulicah," je dejal drugi. In tretji: "Nekega dne bom poročil štiri od vas."

"Kot ženska se počutim žrtev politične vojne, ki so jo začeli moški. Občutek imam, da se ne morem več na glas smejati, ne morem več poslušati svoje najljubše glasbe, se družiti s prijatelji v svoji najljubši kavarni, ne morem več nositi najljubše rumene obleke ali si naličiti ustnic. In ne morem več v službo ali na univerzo, da bi končala diplomo, za katero sem leta garala," je obupana.

Razmere v Afganistanu so se hitro poslabšale, saj je talibanom po bliskoviti ofenzivi v nedeljo uspelo vkorakati v Kabul, kjer so prevzeli nadzor nad državo.