Imajo babice vnuke res raje kot svoje otroke?

Vaša mama vašemu otroku pusti, da skače po postelji, čeprav tega vam v otroštvu nikoli ni dovolila? Za vnuke vedno skuha le tisto, kar imajo najraje – medtem ko ste sami morali jesti tudi jedi, ki so se vam upirale? Najbrž se je težko znebiti občutka, da ima vašega otroka raje kot vas. Da je vez med babicami in vnuki res nekaj posebnega, je zdaj pokazala raziskava ameriške Univerze Emory iz Atlante. 

Za razliko od drugih primatov, se ljudje pri vzgoji otrok močno zanašamo na pomoč drugih ljudi v skupnosti. Otroci, ki imajo med odraščanjem poleg staršev stik z drugimi odraslimi, pa dokazano bolje napredujejo, pravi vodja raziskave James Rilling, profesor antropologije ter profesor psihiatrije in vedenjskih znanosti z Univerze Emory. Zdaj pa je raziskava pokazala, da vez med babicami in vnuki obstaja tudi na nevrološki ravni. 

V raziskavi, ki so jo objavili v znanstveni reviji Proceedings of the Royal Society B, je sodelovalo 50 babic, ki imajo s svojimi vnuki dober odnos in so z njimi v rednih stikih. 

Sodelujočim babicam so pokazali fotografije bioloških vnukov, pri tem pa so merili njihove nevrološke odzive v delih možganov, ki so pomembni za čustveno empatijo in motivacijo. S funkcionalno magnetno resonanco (fMRI) so merili spremembe v pretoku krvi, ki se spreminja z možgansko aktivnostjo. Poleg fotografij vnukov so jim pokazali še fotografije otrok, ki jih niso poznale, odraslega, ki ga niso poznale in vnukovo mater. Za nekatere je bila to njihova biološka hči, za nekatere pa snaha. 

Raziskava je pomemben dokaz, da se ob vzgoji otroka ne spreminjajo le možgani staršev, pač pa tudi drugih, ki so tesno vpeti v ta proces. "To je vznemirljivo," je izsledke raziskave za CNN komentirala Jodi Pawulski, francoska nevroznanstvenica in terapevtka, ki pri raziskavi ni sodelovala. 

Babice se na vnuke odzivajo bolj čustveno

Rilling pravi, da je raziskava pomembna predvsem zato, ker je prva, ki je dala vpogled v to, kako se možgani babic odzivajo na njihove vnuke. Prejšnje raziskave so proučevale predvsem možganske odzive očetov in mater. 

"Študijo je delno navdihnila dobro znana hipoteza o babicah, ki trdi, da se je dolgoživost žensk po menopavzi razvila zaradi koristi, ki so jih babice predstavljale za svoje vnuke," je pojasnil vodja raziskave.

Nekateri izsledki znanstvenikov niso presenetili. Denimo, da je bil nevrološki odziv v možganih babic, ko so gledale slike svojih vnukov močnejši, kot ko so gledale slike otrok, ki jih niso poznale. 

Do zanimive ugotovitve pa so prišli, ko so spremljali njihove možganske odzive, ko so gledale slike svojih bioloških otrok oziroma njihovih partnerjev ter jih primerjali z možganskimi odzivi, ko so gledale slike svojih vnukov. Pri svojih lastnih otrocih so namreč meritve pokazale, da je bila njihova možganska aktivnost bolj povezana s kognitivno empatijo, medtem ko so pri vnukih zaznali možgansko aktivnost, ki je povezana z močnejšo čustveno empatijo. Čustvena empatija je bila pri vnukih veliko bolj aktivirana kot pri njihovih lastnih otrocih. 

"Čustvena empatija je sposobnost čutiti čustva druge osebe. Kognitivna empatija pa je sposobnost razumevanja, kaj druga oseba misli ali čuti in zakaj," je pojasnil Rilling. To pomeni, da so babice naravnane tako, da skušajo razumeti čustva svojih odraslih otrok, medtem ko se na vnuke odzivajo bolj čustveno.

"To kaže, da se možgani babic aktivirajo, ko skrbijo za svoje vnuke, prav tako pa to kaže tudi, da se 'starševski' del možganov aktivira tudi pozneje v življenju oziroma je verjetno vedno aktiven. Enkrat mati, za vedno mati," pravi Pawluskijeva. Dodala je, da ta raziskava potrjuje nedavna znanstvena dognanja, ki pravijo, da ima starševstvo dolgotrajne učinke na možgane in staranje.