V Gorskem Karabahu prekinili ogenj

Prekinitev ognja so potrdile tudi oblasti v Azerbajdžanu, poročajo tuje tiskovne agencije. "S posredovanjem poveljstva ruskega mirovnega kontingenta je bil dosežen dogovor o popolni prekinitvi sovražnosti od 20. septembra ob 11. uri po srednjeevropskem času," je samooklicano predsedstvo regije zapisalo v izjavi na družbenih omrežjih.

"O vprašanjih, ki jih je izpostavila azerbajdžanska stran v zvezi z reintegracijo, zagotavljanjem pravic in varnosti Armencev v Gorskem Karabahu, bomo razpravljali na srečanju med predstavniki lokalnega armenskega prebivalstva in osrednjimi organi Republike Azerbajdžan," so še sporočile separatistične oblasti in dodale, da bo srečanje potekalo v četrtek v mestu Jevlah.

Sporazum naj bi sicer predvidel popolno razorožitev in razpustitev okoli 120 tisoč Armencev v Gorskem Karabahu. Čeprav je azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev v preteklosti že večkrat dejal, da bodo prebivalci Karabaha "uživali enake pravice kot drugi državljani Azerbajdžana" in jim obljubil nekatere oblike samouprave, se Armenci bojijo, da bodo ostali brez možnosti za samoodločanje in da bodo območje prisiljeni zapustiti, poroča BBC.  

"Azerbajdžan je zaradi uspešnih protiterorističnih ukrepov v Karabahu obnovil svojo suverenost," je v televizijskem nagovoru dejal Alijev. Medtem je azerbajdžansko obrambno ministrstvo sporočilo, da morajo separatisti pod nadzorom ruskih mirovnih sil predati vso orožje in težko oborožitev.

"Nezakonite armenske enote so se začele umikati s svojih položajev. Sprejele so naše pogoje in začele oddajati svoje orožje," je potrdil azerbajdžanski predsednik in namignil na možnost sklenitve mirovne pogodbe z Armenijo, katere vojska sicer v tokratnih spopadih ni sodelovala.

"Armenija je presenetljivo pokazala politično kompetentnost, to cenimo (...) dogodki, ki so se zgodili včeraj in danes, bodo pozitivno vplivali na mirovni proces med Azerbajdžanom in Armenijo," je še dejal Alijev.

Do prekinitve ognja prihaja kmalu potem, ko je varuhinja človekovih pravic v Armeniji Anahit Manasjan na Facebooku zapisala, da je bilo v manj kot 24 urah azerbajdžanske operacije v Gorskem Karabahu ubitih najmanj 32 ljudi, več kot 200 pa je bilo ranjenih. Ob tem je dodala, da je bilo ubitih sedem civilistov, med njimi dva otroka.

Urad župana v glavnem mestu Gorskega Karabaha Stepanakert je medtem prebivalce danes pozval, naj ne bežijo iz regije. "V tem trenutku ni potrebe po selitvi. Pozivamo vas, da upoštevate varnostna navodila ter ostanete v kleteh in protibombnih zakloniščih," je sporočil urad župana.

Kljub pozivom separatističnih oblasti so ruske mirovne sile, ki so v regiji prisotne v skladu z mirovnim sporazumom iz leta 2020, z najnevarnejših območij evakuirale več kot 2000 civilistov, od tega več kot tisoč otrok, je sporočilo rusko obrambno ministrstvo.

Azerbajdžan je v torek začel vojaško operacijo v regiji Gorski Karabah. Obrambno ministrstvo v Bakuju je sporočilo, da je "protiteroristična operacija" namenjena uveljavitvi umika armenskih enot iz regije, kot je bilo določeno v premirju leta 2020. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev pa je zagotovil, da bodo končali operacijo, ko bodo armenski separatisti odložili orožje.

Iz sveta so se kmalu po začetku operacije začeli vrstiti pozivi Azerbajdžanu, naj ustavi spopade v Gorskem Karabahu. Pozivom se je danes pridružil tudi papež Frančišek.

"Včeraj sem prejel zaskrbljujoče novice iz Gorskega Karabaha, kjer so se že tako kritične humanitarne razmere poslabšale zaradi nadaljnjih oboroženih spopadov. Na vse vpletene strani in mednarodno skupnost naslavljam poziv, naj utišajo orožje in si po najboljših močeh prizadevajo za iskanje mirnih rešitev v dobro ljudi in spoštovanje človeškega dostojanstva," je dejal.

Prvič sta se Armenija in Azerbajdžan spopadla v začetku devetdesetih let po razpadu Sovjetske zveze. Nato je še pred dogovorjenim premirjem leta 2020, ki so ga spremljale ruske mirovne sile, Azerbajdžan znova zavzel območja v okolici Gorskega Karabaha. Azerbajdžan tudi trdi, da bi se glede na takrat vzpostavljeno premirje Armenci morali z območja odseliti.