'Azerbajdžan izkorišča COP29 za zatiranje okoljskih aktivistov'

Svetovni voditelji se trenutno srečujejo v Azerbajdžanu, kjer razpravljajo o rešitvah za segrevanje planeta. A vrh je namenjen ne samo delegatom različnim držav, temveč tudi aktivistom, ki opozarjajo na vse večje posledice podnebnih sprememb. Kot pravijo organizacije za človekove pravice, pa naj se v bodoče merila za gostujoče države vrha znova pregledajo, saj Azerbajdžan vsekakor ni primeren. 

Climate Action Network, skupina, ki združuje skoraj 2000 podnebnih skupin, je za BBC pojasnila, da je zaščita civilne družbe ključnega pomena, če želijo države doseči napredek na področju podnebnih sprememb. Azerbajdžanska vlada pa po njihovem mnenju, dela ravno nasprotno. Zatirala in omejevala naj bi zakonite pravice do protestov, podnebni vrh pa spretno izkoriščala, da bi se dokopala do aktivistov.

"Opazili smo dramatično povečanje števila aretacij in zatiranje vseh vprašanj, ki bi jih vlada lahko ocenila kot kritična ali v nasprotju z njihovo politično agendo," je dejala Natalia Nozadze iz Amnesty International. Po podatkih Zveze "Za svobodo političnih zapornikov v Azerbajdžanu" je namreč število političnih zapornikov, med katerimi so tudi novinarji, okoljski aktivisti in politični nasprotniki, prvič po letu 2000 preseglo 300.

Eden izmed priprtih je tudi Gubad Ibadoglu, 53-letni profesor na londonski univerzi, ki je raziskoval azerbajdžanski naftni in plinski sektor ter okoljska vprašanja. Aretirali so ga lansko leto, še vedno pa je v hišnem priporu. Organizacija Humans Rights Watch je obtožbe zoper njega označila za dvomljive, njegova hči pa se je obrnila tudi na premierja Združenega kraljestva s prošnjo za pomoč pri njegovi izpustitvi iz hišnega pripora. "Mislim, da je to eno od pravil avtoritarne vlade, da aretira in pridrži ljudi, ki imajo moč vplivati na mnenje javnosti," je za BBC dejal Ibadoglu. Potrdil je tudi, da je njegovo življenje v nevarnosti zaradi zdravstvenih razlogov.

Med aretiranimi je tudi Anar Mammadli, ki je bil aprila obtožen tihotapljenja, le dva meseca po tem, ko je ustanovil organizaciji, ki azerbajdžansko vlado poziva, naj se bolj uskladi s Pariškim sporazumom. Okoljski aktivisti namreč pozivajo, naj Azerbajdžan zmanjša svojo odvisnost od nafte in plina, iz katerih se financira okoli 60 odstotkov državnega proračuna. A zaman, januarja so razkrili, da namerava država v naslednjem desetletju povečati proizvodnjo zemeljskega plina, v torek pa je predsednik Ilham Dalijev še dejal, da sta "nafta in plin božji dar". Upi aktivistov, da jih bo vlada poslušala, so tako vedno krhkejši, skupine civilne družbe pa so odrinjene na stranski tir, opozarjajo mnogi.

V priporu je tudi 61-letni Nazim Beydemirli, obsodili so ga na osem let zaporne kazni zaradi domnevnega izsiljevanja. A tudi tokrat je zanimivo, da so ga aretirali ravno ko je protestiral zaradi rudarjenja zlata v bližini svoje domače vasi, v 15-mesečnem predkazenskem priporu pa niso bili predloženi nobeni dokazi za domnevno izsiljevanje. 

In ne samo Azerbajdžan, tudi Združeni arabski emirati in Egipt se soočata s kritikami zaradi slabega ravnanja s skupinami civilne družbe. "Mislim, da je velika napaka, da so države, kot so Azerbajdžan, Združeni arabski emirati ali Egipt, ki sistematično kršijo človekove pravice, sprejete kot primerne države gostiteljice," je prepričan novinar in aktivist Emin Huseynov. "Predsednik Alijev izkorišča COP29 kot edinstveno priložnost za pranje sebe in svoje strupene podobe."

Alijev medtem obtožb ne sprejema, saj kot pravi njegov odposlanec te "ne temeljijo na dejstvih". "Azerbajdžan ne razlikuje države in nedržavne akterje, vključno s člani civilne družbe na tem dogodku," je poudaril.

Vsako leto je sicer država gostiteljica izbrana iz druge regije sveta, vključiti pa je treba vse države, so prepričani v skupini za podnebno kampanjo 350.org. Pozvali so ZN, naj zagotovijo, da bo sporazum z državo gostiteljico, vseboval tudi klavzulo o prepovedi vohunske programske opreme proti udeležencem, kar naj bi bila velika težava na prejšnjih konferencah. ZN sicer dovoljujejo aktivistom, da protestirajo na konferenci COP.