OMV prekinil pogodbo z Gazpromom: 'Oskrba države s plinom je zagotovljena'

V OMV so v sporočilu za javnost zapisali, da je prekinitev pogodbe s takojšnjim učinkom posledica "več temeljnih kršitev pogodbenih obveznosti" na strani Gazpromove izvozne enote Gazprom Export.

OMV in Gazprom sta pogodbo sklenila leta 2006, njeni pogoji pa naj bi veljali do 2040. A v OMV so spomnili, da ruski plinski gigant od 16. novembra ni več dobavljal nobenega plina po pogodbi, medtem ko je pred tem OMV na vstopni točki na avstrijsko-slovaški meji prejemal približno 7400 megavatnih ur plina na dan, kar je mesečno zneslo okoli pet teravatnih ur.

Prekinitev dobave je bil ruski odgovor na odločitev arbitražnega sodišča, ki je OMV v sporu z ruskim Gazpromom prisodilo 230 milijonov evrov poplačila.

Ob tem so v avstrijskem koncernu znova zagotovili, da so v zadnjih treh letih zagotovili dovolj alternativnih virov in oskrbnih poti. Plin so si tako zagotovili iz lastne proizvodnje na Norveškem in v Avstriji, od drugih igralcev na trgu in v obliki dolgoročnih pogodb za dobavo utekočinjenega zemeljskega plina prek Italije ali Nemčije.

Avstrijska podzemna skladišča plina so ob tem trenutno še vedno 85-odstotno zapolnjena, kar po navedbah OMV pomeni, da so sposobni vsem svojim kupcem zagotavljati pogodbene količine.

Vloga Avstrije je na energetskem trgu pomembna tudi zaradi trgovalne točke VTP. Gre za veliko plinsko vozlišče Baumgarten na vzhodu države, prek katerega plin prejema tudi Slovenija. Iz Avstrije je v Slovenijo po podatkih Agencije za energijo lani priteklo 68,3 odstotka vsega uvoženega plina.

Politično noto odločitvi OMV je zvečer na omrežju X dal tudi avstrijski kancler Karl Nehammer. "Rusija je želela energijo uporabiti kot orožje proti nam, a to ni delovalo. (...) Naša energetska oskrba je varna, saj smo dobro pripravljeni. Rusija Avstrije ne more izsiljevati!" je zapisal.

Avstrija se je za razliko od večine drugih članic EU tudi po ruskem napadu na Ukrajino še vedno v veliki meri zanašala na ruski plin. Zaradi tega in tudi drugih povezav z Rusijo je bila deležna kritik. Rusiji naklonjeno politiko sicer zagovarja tudi svobodnjaška stranka (FPÖ), ki je bila zmagovalka letošnjih parlamentarnih volitev, a kljub temu očitno ne bo sodelovala v vladi. Se pa njena moč po državi medtem še krepi.