Najmlajša kandidatka za ministrico Alma Zadić razdelila avstrijsko javnost

Avstrijska konservativna ljudska stranka (ÖVP) pod vodstvom Sebastiana Kurza in Zeleni pod vodstvom Wernerja Koglerja so dosegli dogovor o oblikovanju koalicijske vlade. Kurz se tako vrača na kanclerski položaj, Zeleni pa prvič vstopajo v avstrijsko zvezno vlado.

Kurzova ÖVP je na volitvah septembra prejela največ glasov, Zeleni pa so se pomembno okrepili. Svobodnjaki, dotedanji koalicijski partnerji ÖVP, so zaradi afere Ibiza veliko izgubili in se umaknili v opozicijo. A koalicijska pogajanja med ÖVP in Zelenimi so nato potekala več tednov in so se sklenila šele z novim letom.

Optimistično pred 'zahtevnim sodelovanjem'

Kurz in Kogler sta ob predstavitvi podrobnosti koalicijskega dogovora izrazila optimizem pred "zahtevnim sodelovanjem", ki čaka ÖVP in Zelene. Niso se zadovoljili z minimalnimi kompromisi, so pa ohranili "osrednje volilne obljube", sta poudarila.

"Nismo si olajšali dela. Nismo ostali samo površinski. Ni bilo enostavno. Gre za dve zelo različni stranki in zato so bila pogajanja vsebinsko zahtevna," je povedal Kurz. Med ključnimi točkami je izpostavil predvsem davčno reformo, boj proti nezakonitim migracijam in podnebnim spremembam ter prizadevanje "za ohranitev socialnega miru in naše avstrijske identitete". "Migracije ostajajo srčika moje politike," je dejal. Še naprej si bodo prizadevali za boljšo zaščito evropskih zunanjih meja, pa tudi za uvedbo t. i. varnostnega pripora, kot ga, kot je dejal Kurz, poznajo tudi v številnih drugih državah.

Novi konservativci in Zeleni so v Evropi na pohodu "in če je izziv, da si pridemo nasproti, potem se tveganje splača", pa je komentiral vodja Zelenih in novi podkancler Kogler, ki bo v novi vladi pristojen za šport, javno upravo, umetnost in kulturo. Izrazil je tudi pričakovanje, da bodo postavili zgled Evropi, zlasti na področju okoljske politike.

Načrte prihodnje vlade je Kogler označil za edinstvene. Obljubil je, da bodo uresničili vse cilje glede zmanjšanja izpustov ogljikovega dioksida. Avstrija namreč namerava doseči ogljično nevtralnost najkasneje do leta 2040. "Treba pa se bo potruditi. Vendar sprejemamo tveganje," je dodal Kogler.

O novem koalicijskem dogovoru bodo Zeleni sicer odločali še na kongresu, ki bo v soboto. Kogler ne pričakuje posebnih težav glede potrditve dogovora. "Imeli bomo razpravo. Ne bomo dosegli 95- ali 99-odstotne večine, vendar se bo dobro izšlo. To napovedujem, sicer ne bi stal tukaj," je dejal vodja Zelenih.

Branil je tudi napovedano uvedbo varnostnega pripora, ki bi ga uvedli za tiste prosilce azila, ki bi se pokazali kot varnostno tveganje za javnost. Vendarle bo to moralo biti v skladu z ustavo in tudi evropskim pravom. In kot je prepričan Kogler, bo to tako kot v drugih državah uporabljeno le v posamičnih primerih.

Kdo vse bo v novi vladi?

V novi vladi bo poleg kanclerja in podkanclerja še 13 ministrov in dva državna sekretarja. Deset ministrov bo iz vrst ÖVP, trije pa iz vrst Zelenih. Stranki bosta imeli po enega državnega sekretarja.

Znano je, da bo novi kancler Kurz, Kogler pa bo podkancler. Kateri ministrski položaj bo prevzel, še ni jasno.

Avstrija pa bo z novo vlado dobila tudi prvo obrambno ministrico – Klaudio Tanner iz vrst ÖVP. Na čelu zunanjega ministrstva bo še naprej karierni diplomat Alexander Schallenberg, ki prav tako spada v kvoto ministrov ljudske stranke. Glede na trenutno razporeditev resorjev je Schallenberg tudi edini minister zdajšnje prehodne vlade, ki bo ohranil svoj položaj.

Notranje ministrstvo bo vodil dosedanji generalni sekretar ÖVP Karl Nehammer, Rudi Anschober iz vrst Zelenih pa bo postal minister za socialo. Njegovi strankarski kolegici Almi Zadić bo pripadel položaj ministrice za pravosodje, medtem ko bo Christine Aschbacher iz ljudske stranke stopila na čelo ministrstva za delo in družino.

Že od začetka tedna je medtem znano, da bo Avstrija z novo vlado dobila ministrstvo za integracijo, ki ga bo vodila Susanne Raab iz ÖVP. Zelenim bo pripadlo novo ministrstvo za zaščito podnebja, na čelu katerega bo Leonore Gewessler iz Zelenih.

Negodovanja zaradi pravosodne ministrice

Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Norbert Hofer se je na oblikovanje vladne koalicije med ljudsko stranko (ÖVP) in Zelenimi kritično odzval. Ocenil je, da gre za očiten premik kanclerja Sebastiana Kurza v levo, velikih kritik pa je deležna predvsem kandidatka za pravosodno ministrico Alma Zadić iz vrst Zelenih, ki je po poreklu iz BiH. Hofer meni, da ne more biti ministrica za pravosodje, ker je bila obsojena.

Zadićeva je bila novembra obsojena na prvi stopnji zaradi razžalitve nekega desničarskega študentskega združenja. Ob fotografiji, na kateri se pozdravljajo z nacističnim pozdravom, je zapisala, da ne bi smelo biti strpnosti do neonacistov, fašistov in rasistov. Sodišče ji je prisodilo 700 evrov kazni zaradi klevete. Sodba sicer še ni pravnomočna, Zadićeva pa se je pritožila.

Ta je tudi sicer tarča skrajnih desničarjev, zlasti zaradi njenega porekla. Rojena je bila namreč v Tuzli v Bosni in Hercegovini, med vojno v 90. letih pa se je s starši preselila v Avstrijo. Tam se je šolala in tudi doktorirala iz prava. Od leta 2017 je bila tudi poslanka, sicer na listi Pilz, nato pa se je preselila med Zelene.

A za desničarje je "kriminalna muslimanka", ki bo v Avstriji uvedla "šeriatsko pravo". Mnogi jo pošiljajo "nazaj, od koder je prišla". Taki so bili odzivi pod tvitom, ki ga je objavil vodja tirolskih svobodnjakov Markus Abwerzger in v katerem se je podobno kot Hofer spraševal o tem, ali Zadićeva z obsodbo zaradi razžalitve lahko postane pravosodna ministrica, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

A Zadićeva ni edina, ki gre svobodnjakom v nos. Hofer je kritičen tudi do bodočega ministra za socialo Rudolfa Anschoberja (prav tako Zeleni), ker da je s svojim zagovarjanjem prosilcev za azil pokazal svoj odnos do vladavine prava v državi. "Več kot sporno je, da bi Rudi Anschober kot član zvezne vlade nadaljeval trezno usmeritev integracijske in azilne politike," je po poročanju APA še dejal Hofer.

ÖVP je sicer proces oblikovanja koalicije dodobra izkoristila, "da si je zavarovala svojo moč v varnostnem aparatu", je še dodal Hofer. Notranje ministrstvo "bo končno črno", prav tako obrambno ministrstvo. To so slabe novice za Avstrijo, je ocenil.