Avstrijska smučišča: smuka dovoljena v času zapore, a brez prenočišča

V Avstriji se je včeraj začela nova popolna zapora države, ki pa naj bi za tiste, ki so bili cepljeni, in tiste, ki so ozdraveli, veljala največ 20 dni. Zapora je razžalostila tudi številne, ki so upali, da bodo na smučišču že ob samem začetku sezone, a potem so se oblasti le izjasnile glede vprašanja, kaj slaba epidemiološka slika pomeni za smučišča. 

Pri sosedih lahko zdaj žičnice tudi med zaporo države uporabljajo cepljeni ali ozdraveli. Za nekatere upravljavce to pomeni, da bodo naprave pognali, kot so načrtovali, saj so že pred tem vedeli, da bodo morali zimsko sezono začeti z ustreznimi ukrepi, kot sta pravilo ​​2G in obvezna uporaba mask FFP2. Spet drugi bodo vseeno raje počakali na 12. december, ko naj bi bile razmere ugodnejše, saj zdaj hoteli in restavracije na smučiščih ne obratujejo.  

"Priprave na letošnjo zimsko sezono so v teku, vendar večina zasneževanja še čaka," je za vienna.at povedal Michael Reichl iz združenja žičničarjev. 

Nekatera smučišča bodo do 12. decembra sicer ostala zaprta tudi zato, ker so se pristojni – na jezo upravljavcev smučišč, o pravilih izjasnili šele v nedeljo zvečer – potem ko je nekaj smučišč svoje sezonske delavce že poslalo domov in svoje načrte prilagodilo novemu razmahu epidemije.

Turizem je sicer v Avstriji eden ključnih virov dohodka. Samo zimski turizem je v letu 2019 predstavljal 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda. 

Vlečnice so sicer lahko obratovale tudi lansko sezono, a je bil prihodek precej pod prejšnjimi leti. Leta 2020 je bilo tako nočitev za približno tretjino manj (–36 odstotkov) kot v prejšnjem letu, kažejo statistični podatki. V nekaterih regijah pa je bil zaradi protikoronskih ukrepov dohodek popolnoma izgubljen, eden takšnih primerov je smučišče Ischgl. Letos so tam računali, da se bo sezona začela že čez dva dni, a zdaj se bojijo, da so na pragu še ene katastrofe. 

Smučarska sezona v Avstriji namreč ni odvisna le od tega, ali vlečnice obratujejo ali ne, temveč tudi od gastronomije, hotelirstva in seveda domačih in tujih obiskovalcev. Če se bodo domači gostje sprijaznili tudi z rešitvijo, ki jo omogoča ponujanje hrane in napitkov, ki jih obiskovalci vzamejo s seboj, je velika težava s tujimi gosti, ki odpovedujejo rezervacije ali pa zimskih počitnic ne upajo rezervirati,  ker jih je strah, da bodo zadnji trenutek padle v vodo. 

Država tudi večkrat spreminja pogoje za vstop in omejuje turistična potovanja – tudi iz sosednih držav, kar predstavlja dodatno težavo, opozarjajo avstrijski upravljavci smučišč in hotelirji. Prav gostje iz sosednjih držav pa so ključni. 

Prav tako ni pričakovati sprememb na področju pravila 2G, kar pomeni, da bo smuka za tiste, ki nimajo veljavnega potrdila o cepljenju ali prebolelosti, najbrž ostala nedostopna kar do konca sezone.

Da še vedno ni jasno, kdaj in kako bodo lahko vrata odprli ponudniki hrane, ki so jih lani močno omejili, je za ORF izpostavil tudi Franz Hörl, vodja tirolskega gospodarskega združenja. Toda gostinci, ki jim vir zaslužka predstavljajo smučišča, letos vseeno računajo na ugodnejše rešitve, vsaj, ko se bo aktualni val okužb nekoliko umiril. Ustavno sodišče v Avstriji je namreč na koncu razveljavilo odlok, ki je lani strogo omejeval ponujanje hrane na smučiščih, zato bo treba najti novo rešitev.

Toda brez možnosti nočitev je trenutna ponudba na smučiščih namenjena predvsem domačinom, kar pomeni manj prihodkov in težave, poudarjajo predstavniki branže, ki državo rotijo, naj sprevidi, da si še ene mrtve sezone ne morejo privoščiti, saj ne bodo preživeli.