Avstrija v strahu pred novim migrantskim valom, v Afganistanu vse slabše

Avstrija bo okrepila nadzor svoje meje, saj v državo znova vstopa več migrantov, sta danes sporočila notranji minister Karl Nehammer in ministrica za obrambo Klaudia Tanner.

Ker se varnostni strokovnjaki bojijo, da bi med množico ljudi lahko prišli tudi nevarni teroristi ali kriminalci, so na avstrijskem notranjem in obrambnem ministrstvu tako pripravili načrt za okrepljeno varovanje meje, poroča krone.at. Dodatne vojake bodo napotili na meje z Madžarsko, Slovenijo in Slovaško, pa na spletni strani navaja časnik Der Standard.

'Evropski azilni sistem je spodletel'

"Cilj je nadzor migracijskih gibanj," je na današnji novinarski konferenci dejala Tannerjeva. Kot je pojasnil Nehammer, opažajo, da se število prijetih oseb na avstrijski meji znova povečuje, posebej na meji z Madžarsko.

"Od Evropske komisije, ki razpravlja o vprašanjih razdeljevanja beguncev, ne dobimo nobene podpore. V Avstriji imamo eno največjih afganistanskih skupnosti v Evropi, pot migrantov pa gre skozi deset varnih držav. Avstrija in Nemčija sami ne zmoreta reševati afganistanskega problema za celotno Evropsko unijo," je dodal avstrijski notranji minister.

Letos so aretirali že približno 200 tihotapcev migrantov. "Razmere so resne. Evropski azilni sistem je spodletel," je izpostavil Nehammer.

Avstrijci so danes tako odredili, da na mejo napotijo pripadnike bataljona iz Celovca. Jägerjev bataljon 25 je na poti na Gradiščansko, kjer načrtujejo vzpostavitev situacijskega centra, v katerem bi se lahko usklajevale oborožene sile in policija.

Natančne potrebe po vojakih na mejah s Slovaško, Slovenijo in še posebej z Madžarsko v državi nenehno ocenjujejo, je zatrdila ministrica za obrambo. "Kako velike bodo dejanske potrebe, bomo določili v sodelovanju z gradiščanskim državnim policijskim direktoratom," pa je še dodal avstrijski notranji minister.

Medtem so razmere v Afganistanu vse bolj zapletene. Talibani sicer vsaj javno zagotavljajo, da ne želijo monopolizirati oblasti, vendar vztrajajo, da ne bo miru, dokler pogajanja ne bodo prinesla nove vlade v Kabulu in ne bo odstranjen predsednik Ashraf Ghani. V intervjuju za Associated Press je talibanski predstavnik za odnose z javnostmi Suhail Shaheen, ki je tudi član pogajalske skupine, spregovoril o svojih pogledih na to, kako državo rešiti z roba prepada.

Po odhodu ameriških in Natovih vojakov talibani v Afganistanu namreč hitro zasedajo ozemlja – zasedli so nekatere strateške mejne prehode in provincialna središča. Ta teden je ameriški general Mark Milley na novinarski konferenci Pentagona povedal, da imajo talibani "strateški zagon" in da ne izključuje možnosti, da bi prevzeli polno oblast.

Dodal je, da to sicer ni povsem neizogibno, a domačini se še dobro spomnijo, kako je bilo, ko so bili talibani nazadnje na oblasti pred približno 20 leti. Takrat so dekletom odrekli pravico do izobraževanja in ženskam prepovedali delo. Afganistanci, ki si to lahko privoščijo, zato že iščejo načine, kako pobegniti iz države.

Shaheen je medtem dejal, da bodo talibani položili orožje, ko bodo pogajanja prinesla vlado, ki bo sprejemljiva za vse strani v sporu. Ghanija je opisal kot človeka, ki neti vojno, in ga obtožil, da je svoj govor na muslimanski praznik kurban bajram uporabil za obljubo ofenzive proti talibanom. Shaheen je tudi ponovil prepričanje, da je aktualni predsednik na oblast prišel s prevaro.

Ghani pa je pogosto dejal, da bo ostal na oblasti, dokler nove volitve ne določijo naslednje vlade. Njegovi kritiki, vključno s tistimi, ki niso pripadniki talibanov, mu sicer očitajo, da le skuša obdržati oblast in povzroča razkol.

Je pa Shaheen nakazal, kako bi delovala nova talibanska oblast. Dejal je, da bi ženske smele delati, hoditi v šolo in sodelovati v politiki, vendar bodo morale nositi hidžab ali ruto. Prav tako bi moral ženske ob odhodu iz hiše spremljati moški. Po njegovih besedah imajo talibani v novo zasedenih okrožjih ukaze, da univerze, šole in trgi še naprej delujejo kot prej, vključno z udeležbo žensk in deklet.

A v praksi je bilo z okupiranih ozemelj več poročil, da so talibani uvedli ostre omejitve za ženske, ter da so celo požgali šole. Shaheen je na to dejal, da so nekateri poveljniki ignorirali ukaze vodstva proti represivnemu in drastičnemu vedenju in da so številnim sodili na talibanskem vojaškem sodišču in jih kaznovali, čeprav podrobnosti ni navedel.

Mnoge Afganistance, ki so utrujeni od več kot 40 let vojne, dogajanje sicer navdaja s strahom pred ponovitvijo brutalne državljanske vojne v zgodnjih 90. letih, v kateri so se ti isti vojaški voditelji borili za oblast. "Veste, nihče si ne želi državljanske vojne, tudi jaz ne," je še poudaril Shaheen. A prav veliko ljudi njegove izjave niso pomirile.

Afganistanska vlada v boju s talibani uvedla nočno policijsko uro

Afganistanske oblasti so medtem danes v 31 od 34 provinc države uvedle nočno policijsko uro, da bi preprečile širjenje nasilja, ki ga je v zadnjih mesecih sprožila obsežna talibanska ofenziva, je sporočilo notranje ministrstvo.

"Da bi zajezili nasilje in omejili gibanje talibanov, smo v 31 provincah po državi uvedli nočno policijsko uro," je sporočilo notranje ministrstvo. Izjema so le province Kabul, Pandžšir in Nangarhar.

Policijska ura bo veljala med 22.00 in 4.00 uro po lokalnem času, je v ločeni izjavi novinarjem potrdil predstavnik ministrstva za notranje zadeve Ahmad Zia Zia.