Asadove zadnje ure pred begom iz Sirije: o svojih načrtih ni povedal niti bratu

V soboto, 7. decembra, so bili sirski uporniki že pred pragom Damaska. In nekdanji sirski predsednik Bašar al Asad je sklical sestanek za okoli 30 načelnikov varnostnih sil na obrambnem ministrstvu. Le nekaj ur preden je zbežal v Moskvo, jim je Asad zagotavljal, da je ruska vojaška podpora na poti, kopenske sile pa pozval, naj vztrajajo na svojih položajih, je za Reuters povedal eden od poveljnikov, ki je bil na sestanku, a je želel ostati anonimen. 

Niti Asadovo civilno osebje ni vedelo nič o njegovih načrtih za beg. Asad je namreč vodji predsedniškega urada v soboto, ko je končal z delom, povedal, da gre domov. V resnici pa se je odpravil na letališče, je povedal eden od njegovih tesnih sodelavcev. 

Svojo svetovalko za medije Butaino Šaban je poklical in jo prosil, naj pride k njemu domov, da mu pomaga napisati govor. Ko je prišla na njegov dom, tam ni bilo nikogar. "Asad se ni niti upiral. Niti ni zbral svojih vojakov," je dejal Nadim Houri, izvršni direktor regionalnega možganskega trusta Arabska reformna pobuda. "Svoje podpornike je pustil, da so se sami soočili s svojo usodo," je dodal.

Reuters se je o zadnjih Asadovih urah, preden je zbežal v Moskvo pogovarjal s 14 ljudmi, ki so seznanjeni z njegovimi zadnjimi dnevi na oblasti. Asad je do zadnjega iskal pomoč pri svojih zaveznikih, da bi se obdržal na oblasti, a ko je videl, da so mu šteti dnevi, je s pomočjo prevar in prikrivanja v tajnosti načrtoval plan B – svoj odhod iz Sirije. 

Po besedah treh nekdanjih sodelavcev strmoglavljenega sirskega predsednika, Asad o svojem načrtu ni obvestil niti svojega mlajšega brata Maherja al Asada, ki je poveljnik elitne 2. oklepne divizije. Po padcu režima naj bi ta sicer s helikopterjem najprej odletel v Irak, od tam pa nato v Rusijo. 

Asad je svoja bratranca po materini strani, Ehaba in Ejada Mahlufa, prav tako pustil na cedilu, ko je Damask padel v roke upornikov, sta dejala sirski uradnik in libanonski varnostni uradnik. Asadova bratranca sta skušala z avtomobilom pobegniti v Libanon, a so nanju na poti streljali uporniki. Ehab je pri tem umrl, Ejad pa je bil ranjen. 

Letalo 'skril' pred radarjem

Asad je iz Damaska pobegnil v nedeljo, 8. decembra, v zgodnjih jutranjih urah. Letalo je letelo z izklopljenim transponderjem, sta za Reuters povedala dva neimenovana regionalna diplomata. S pobegom iz Sirije se je končala njegova 24-letna vladavina in 13-letna državljanska vojna. 

Z letalom je najprej odletel v rusko letalsko bazo Hmheimim v sirskem obalnem mestu Latakija, od tam pa naprej v Moskvo. Njegova ožja družina, žena Asma in njuni trije otroci, so ga po navedbah treh njegovih nekdanjih tesnih sodelavcev že čakali v ruski prestolnici. 

Uporniki in državljani, ki so po padcu režima vdrli v predsedniški kompleks, so posneli stanje njegovega doma. Posnetki kažejo, da je na štedilniku ostala hrana, za seboj so pustili tudi številne osebne stvari, med drugim družinske albume ... Vse to nakazuje, da je bila odločitev o begu sprejeta v naglici. 

Prosil za vojaško pomoč, a naletel na 'gluha' ušesa

Po navedbah ljudi, s katerimi se je pogovarjal Reuters, je v dnevih pred padcem režima Asad mrzlično iskal pomoč pri svojih zaveznikih. 28. novembra, dan po sprožitvi obsežne ofenzive uporniških sil proti vladnim silam, je obiskal Moskvo, kjer je prosil za vojaško posredovanje ruskih sil. A Kremelj mu ni bil pripravljen priskočiti na pomoč. 

"Po potovanju v Moskvo je svojim poveljnikom in sodelavcem povedal, da prihaja vojaška podpora. Lagal jim je. Sporočilo, ki ga je prejel iz Moskve, je bilo negativno," je dejal Hadi al Bahra, vodja glavne sirske opozicije v tujini, ki se sklicuje na vir iz Asadovega bližnjega kroga in neimenovanega uradnika iz regije. 

Štiri dni pozneje, 2. decembra, se je z Asadom v Damasku srečal tudi iranski zunanji minister Abas Arakči. Do takrat pa so uporniki pod vodstvom islamistične skupine Hajat Tahrir al Šam (HTS) že prevzeli nadzor nad Alepom, drugim največjim mestom v Siriji, in se širili proti jugu. Asad je bil med srečanjem vidno vznemirjen in je priznal, da je njegova vojska preveč oslabljena, da bi vzpostavila učinkovit odpor, je za Reuters povedal visoki iranski diplomat. Dodal je, da Asad sicer nikoli ni prosil, da bi Teheran napotil svoje sile v Sirijo, saj se je zavedal, da bi lahko Izrael vsako takšno posredovanje uporabil kot razlog za napad na iranske sile v Siriji ali celo na sam Iran. 

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je novinarjem v sredo dejal, da je Rusija v preteklosti veliko pomagala pri stabilizaciji Sirije, da pa je zdaj njena prednostna naloga vojna v Ukrajini. 

Ko je izčrpal svoje možnosti, je Asad na koncu sprejel dejstvo, da se njegovi vladavini bliža konec, zato se je odločil, da zapusti državo. Sirijo je opozicijskim silam prepustil brez upora. 

Sprva naj bi se nameraval zateči v Združene arabske emirate, kjer pa naj bi ga zavrnili, saj so se bali mednarodnih kritik zaradi nudenja zatočišča osebi, ki je pod sankcijami ZDA in Evrope. 

Kljub temu da je Moskva zavrnila vojaško posredovanje, pa je svojemu sirskemu prijatelju ponudila pomoč pri begu, pravi neimenovani ruski diplomatski vir. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je svojo udeležbo na forumu v Dohi izkoristil za diplomatska prizadevanja za pomoč Asadu. Med drugim naj bi Turčijo in Katar angažiral, da izkoristita svoje povezave s HTS in Asadu zagotovita varen prehod v Rusijo.

Mohamed Džalali, zadnji premier v Asadovi vladi, je dejal, da se je z njim po telefonu zadnjič pogovarjal v soboto ob 22.30. "V najinem zadnjem klicu sem mu povedal, kako težka je situacija in da poteka veliko izseljevanje (ljudi) iz Homsa proti Latakiji ... Da na ulicah vladata panika in groza," je povedal za televizijo Al Arabiya. "Odgovoril je: 'Bomo videli jutri'," je dejal Džalali. "'Jutri, jutri,' je bilo zadnje, kar mi je rekel," je dodal. 

Ko se je zdanilo, je Džalali skušal znova priklicati zdaj že nekdanjega predsednika, a se mu ta ni več oglašal na telefon.