Armenija sprejela prve begunce iz Gorskega Karabaha

Skupina nekaj deset ljudi je vstopila v armensko vas Kornidzor mimo azerbajdžanskih mejnih stražarjev, tam pa so jih registrirali uradniki armenskega zunanjega ministrstva. V skupini so bili predvsem ženske, otroci in starejši. 

Separatisti so pred tem napovedali, da bodo civiliste, ki so v nedavnem nasilju ostali brez strehe nad glavo, premestili v Armenijo s pomočjo ruskih mirovnih sil, ki so v regiji od šesttedenske vojne leta 2020. Azerbajdžan se je medtem zavezal, da bo uporniškim borcem, ki bodo odložili orožje, omogočil odhod v Armenijo po koridorju Lačin.

Azerbajdžan je po več mesecih napetosti z Armenijo v torek sprožil t. i. protiteroristično operacijo v Gorskem Karabahu, regiji z večinsko armenskim prebivalstvom, ki je mednarodno priznana kot del Azerbajdžana. Končal jo je dan pozneje, ko so armenski separatisti privolili v prekinitev ognja in pogovore o reintegraciji.

V Armenijo naj bi nameravalo oditi okoli 120.000 etničnih Armencev iz Gorskega Karabaha, ker se bojijo etničnega čiščenja, ocene oblasti v regiji navajajo tuje agencije. Armenski premier Nikol Pašinjan je v današnjem televizijskem nagovoru narodu dejal, da je Armenija pripravljena sprejeti vse begunce. Obenem je nakazal tudi velik zunanjepolitični odmik od Rusije.

Potem ko Moskva ni želela vstopiti v najnovejši konflikt, je Pašinjan namreč dejal, da so se varnostna zavezništva, v katerih je sodelovala Armenija, izkazala za neučinkovita. S tem je izrazil jasno kritiko na račun Moskve, ključne zaveznice Erevana.

Dodal je, da bi se morala Armenija pridružiti Mednarodnemu kazenskemu sodišču (ICC) – sodišču, ki je izdalo nalog za aretacijo ruskega predsednika Vladimirja Putina zaradi njegovih dejanj v Ukrajini. Armenija je mednarodni skupnosti v soboto očitala, da ni ukrepala v zvezi z nedavno vojaško operacijo Azerbajdžana v Gorskem Karabahu. Armenski zunanji minister Ararat Mirzojan pa je v govoru v Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku pozval k misiji ZN, ki bi spremljala razmere na terenu.

Po podatkih armenskih virov je v nedavni vojaški operaciji Azerbajdžana v Gorskem Karabahu umrlo več kot 200 ljudi, prek 400 pa jih je bilo ranjenih. Številni Armenci Rusiji, ki ima na območju nameščene tudi svoje vojake, očitajo, da jih je zapustila.