Analitiki: Izgon tujih sil iz Iraka bi bil sramoten konec drage ameriške misije

Pomočnik ameriškega obrambnega ministra Jonathan Rath Hoffman je po nedavnem pozivu iraškega parlamenta, naj vlada izžene tuje vojaške misije iz države, poudaril, da ameriška prisotnost v Iraku zagotavlja varnost in napredek tej državi in da ameriški vojaki ostajajo v tej bližnjevzhodni državi.

Donald Trump je pred izvolitvijo za ameriškega predsednika obljubljal, da bo vrnil ameriške vojake domov in končal z dolgotrajnimi vojaškimi operacijami. Kot kaže, se lahko njegova napoved uresniči, vendar ne po njegovi želji – če se bo tako odločila nova iraška vlada. Čeprav je iraški parlament k temu pozval že trenutno vlado, začasni iraški premier Adel Abdul Mahdi pravi, da bo odločitev prepustil novemu premierju in novi vladi, ki bo imela polna pooblastila. Njegov naslednik še ni bil imenovan.

Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je sicer pred dnevi poudaril, da ZDA ne bodo odšle iz Iraka. Je pa omenil možnost, da bodo zmanjšali število vojaških sil v državi, kar nekateri analitiki ocenjujejo za poskus ohranitve dostojanstva.

Analitiki: z umikom ZDA iz Iraka bi Iran le še poglobil svoj vpliv v Iraku

Strokovnjaki svarijo, da bi umik ameriške vojske iz Iraka lahko privedel do še večjih težav. V državi se še vedno soočajo s številnimi napadi IS in brez prisotnosti tujih vojaških sil bo imela teroristična skupina več manevrskega prostora za širjenje svojega vpliva. Hkrati bi se povečal tudi vpliv Teherana na Bagdad. Že zdaj so v iraškem parlamentu skupine, ki so tesno povezane z Iranom.

Irak je že vse od ameriške okupacije leta 2003 nekakšen poligon za merjenje moči med ZDA in Iranom. Analitiki ocenjujejo, da v tem boju za prevlado zmaguje Iran, ki se je uspel postopoma vplesti v vsakodnevno življenje v Iraku. Pomagal je oblikovati milice, ki so nato postale uradni del iraške vojske. Pomemben je tudi gospodarski vpliv Irana, saj ta veliko svojih izdelkov izvaža v Irak.

"Iran je trenutno najbolj vplivna država v Iraku. Ta vpliv se bo samo večal, če se bodo ZDA umaknile," je za CNN dejal Fawaz Gerges, profesor mednarodnih odnosov na Londonski šoli ekonomije in političnih ved (London School of Economics and Political Science). Gerges pravi, da največji izziv Iraka ni IS, pač pa vzpostavitev delujoče družbe – denimo, boj proti korupciji, preoblikovanje vlade iz sektaške v enotno iraško vlado, profesionalizacija vojske.

Iraški parlament želi iz države umakniti vse tuje vojaške sile v državi po nedavnem stopnjevanju napetosti med Iranom in ZDA, ko so se kopja lomila na iraških tleh. Če bo iraška vlada upoštevala neobvezujoč sklep parlamenta, potem bo to sramoten konec dolgoletne ameriške vojaške misije v Iraku, za katero so ZDA porabile na stotine milijard davkoplačevalskega denarja in v kateri je umrlo na tisoče ameriških vojakov, opozarja Gerges.

Sklep o prenehanju tuje intervencije v Iraku, ki ga je v začetku januarja sprejel iraški parlament, je posledica nedavnega stopnjevanja napetosti med Iranom in ZDA. Iraški parlament je o tem razpravljal po ameriškem atentatu na iranskega generala Kasima Solejmanija v Bagdadu pred dvema tednoma, na katerega so iranske oblasti odgovorile z raketnim napadom na ameriško bazo v Iraku.

V času napadov so skupne operacije ZDA in Iraka proti teroristični skupini IS zamrznili, začasni iraški premier Mahdi pa je dejal, da je umik ameriških enot iz Iraka edini način, da zaščitijo ljudi na iraškem ozemlju. Svojo izjavo je nato ta teden nekoliko omilil in dejal, da bo odločitev o tem prepustil bodoči vladi.