Amy Coney Barrett je prizivna sodnica, na to mesto je bila potrjena leta 2017, v njen prid so glasovali republikanci, medtem ko je med demokrati veliko nasprotovanja njenemu imenovanju na katero koli sodišče, predvsem zaradi njenih stališč do splava, ki ga označuje kot "nemoralnega". Tokrat pa je nasprotovanje še toliko večje, saj se ameriško vrhovno sodišče vse bolj obrača v prid konservativnih vrednot in demokrate skrbi, da bi se dejansko zgodil preobrat v zakonodaji, ki dovoljuje splav. Ta že dolga leta deli ameriško javnost, stališča obeh polov pa so vse bolj skrajna - v razponu od popolne prepovedi tudi v primeru posilstva, pa do "popolne svobode" - torej vse tja do konca nosečnosti.
Ker se Trumpu mandat počasi izteka, novembra bodo volitve, demokrati tudi nasprotujejo temu, da bi Trump na izpraznjeno mesto sploh koga imenoval, kot pravijo, bi moral naslednico Bader Ginsburgove imenovati novi predsednik, v demokratskem taboru pričakujejo, da bo to Joe Biden, ki vodi v javnomnenjskih raziskavah. A tudi Trumpova kampanja še ni vrgla puške v koruzo, navsezadnje je tudi pred zadnjimi volitvami na anketah zaostajal za Hillary Clinton, na koncu pa zmagal. Anketa televizije ABC in Washington Posta sicer ugotavlja, da 57 odstotkov Američanov meni, da bi moral novo sodnico imenovati novi predsednik. Vnukinja Bader Ginsburgove pa trdi, da je bila to tudi želja njene pokojne babice.
V ozadju dogajanja je nekaj političnega kupčkanja. Tokratne ameriške volitve bodo minile v znamenju novega koronavirusa, ki je v ZDA terjal že več kot 200.000 življenj in na kolena spravil gospodarstvo. Analitiki menijo, da bo vse skupaj vplivalo na volilno udeležbo, pričakujejo zaplete z glasovanjem po pošti. In ni jih malo, ki menijo, da bi se lahko volitve razpletle šele na sodišču, če bo rezultat izjemno tesen.
Tudi Trump je namreč nakazal, da bi se to utegnilo zgoditi, so pa njegove komentarje izjemno hitro pograbili nekateri analitiki, ki v tem že vidijo Trumpovo napoved, da ob morebitnem porazu ne bo želel zapustiti Bele hiše, prav tako mu očitajo, da si vrhovno sodišče sestavlja tako, da bi v primeru odločanja o volitvah razsodilo v njegov prid. Analitiki še menijo, da bi se lahko volitve končale "s kaosom, protesti in nasiljem". A s protesti se je končala tudi Trumpova izvolitev pred štirimi leti, ko so ulice zavzeli jezni demokratski podporniki.
V več kot 200-letni zgodovini ZDA se sicer doslej še ni zgodilo, da predsednik ne bi mirno zapustil oblasti, nekaj republikancev pa meni, da Trump s takšno retoriko zgolj podžiga nasprotnike. A po drugi strani so ZDA tako razdeljene, da podžiganje ene ali druge strani resnično ni dobra ideja. Ali kot pravi nekdanja Trumpova pomočnica ministra za domovinsko varnost Elizabeth Neumann: "Morali bi se zavedati, kako napet je sedanji čas in biti zelo previdni."
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.