52 odstotkov Američanov podpira posredovanje vojske proti nasilnim protestnikom

Po raziskavi ameriške televizije ABC News, ki je bila objavljenja danes, več kot 50-odstotkov Američanov podpira aktivacijo ameriške vojske proti protestnikov, ki protestirajo nasilno. Podatki kažejo, da bi posredovanje vojske podprla majhna večina, in sicer 52 odstotkov vprašanih, 47 odstotkov pa temu nasprotuje. Vprašani se niso izrekali glede mirnih protestov.

Spomnimo, predsednik Donald Trump je pred dnevi zagrozil z aktivacijo 213 let starega zakona proti vstaji v ZDA, ki ga je nazadnje med nemiri v Los Angelesu leta 1992 uporabil takratni predsednik George Bush starejši. "Če mesto ali zvezna država ne bi izvajala nalog za zaščito življenj in imetja državljanov, bom aktiviral ameriško vojsko in hitro rešil težavo," je dejal Trump.

Trump se je sicer danes oglasil na Twitterju in sporočil, da umika nacionalno gardo z ulic glavnega mesta. "Sedaj, ko so stvari pod pod nadzorom, bodo odšli domov, ampak se lahko hitro vrnejo, če bo potrebno. Včeraj se je protestov udeležilo veliko manj ljudi," je zapisal. 

Protesti se nadaljujejo

V Washingtonu so množice protestirale tudi v okolici Bele hiše, ki je dodatno zagrajena z novim krogom žičnate ograje. Natančnih številk o udeležencih ni, ocene pa se gibajo od 100.000 do milijona ljudi. Protestniki so se zbrali tudi na na novo preimenovanem trgu Črna življenja štejejo nedaleč od Bele hiše, za kar je poskrbela županja Muriel Bowser, ki je dala z geslom gibanja proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi popisati tudi bližnje ulice.

Protesti so do večera potekali mirno, nadzirali so jih policisti brez polne bojne opreme, vendar pa se je okrog Bele hiše zbralo več sto ali tisoč uniformirancev brez posebnih oznak, ki so imeli čelade, ščite in drugo opremo proti protestnikom.

V New Yorku se je v soboto večtisočglava množica odpravila iz Brooklyna čez istoimenski most na Manhattan, iz Harlema je krenila podobno velika reka ljudi proti jugu do Greenwich Villagea. Protesti z glasbo, prepevanjem in skandiranjem gesel proti policijskemu nasilju in pozivi k reformam so potekali na trgih Union, Foley in Washington Square Parku, organizatorji različnih skupin so udeležencem delili hrano, prvo pomoč in v vročem in vlažnem dnevu predvsem vodo.

Popoldne je proteste v New Yorku prekinil hud poletni naliv in do policijske ure so se zadeve večinoma umirile. Newyorški župan Bill de Blasio je sicer ohranil policijsko uro po 20. uri še najmanj do današnjega večera, čeprav se je ropanje in uničevanje v mestu večinoma ustavilo, trgovine in lokali pa so zadelani z lesenimi ploščami. Protesti so sedaj mirni, še vedno pa množični.

Predsednik ZDA Donald Trump se razen tvitanja, da je protestnikov malo, in kritik medijev, ki da jih razpihujejo, ni oglasil v javnosti. Ostaja pa pri pozivih, da je treba ukrepati tudi z vojaško silo. "Zakon in red!" je tvitnil to noč.

Ameriški mediji poročajo, da prihaja do razkola med Pentagonom in Belo hišo, ki zagovarja agresivnost, medtem ko vojaški poveljniki uporabo sile proti mirnim protestnikom zavračajo. Po navedbah televizije CBS, ki se sklicuje na neimenovanega visokega obrambnega predstavnika, so v Beli hiši nameravali za umiritev protestov v Washingtonu in drugih mestih po državi napotiti kar 10.000 aktivnih pripadnikov vojske, vendar sta obrambni minister Mark Esper in načelnik štaba združenih poveljstev, general Mark Milley, to zavrnila. Je pa Esper pred dnevi na območje prestolnice premestil okoli 1600 vojakov, da bi se lahko odzvali v primeru potrebe. Ker pa kakih 5000 pripadnikov nacionalne garde ni potrebovalo pomoči, so vojaki v četrtek zapustili območje.

Na stran protestnikov so se odločno postavili demokrati. Njihovi voditelji pozivajo protestnike, naj se novembra odpravijo na volišča in glasujejo proti Trumpu.

V Severni Karolini je sicer včeraj potekala druga spominska slovesnost za Floydom. Po prvi v Minneapolisu tokrat v njegovem rodnem kraju Raefordu. Sledila bo še ena v Teksasu, kjer je preživel večino življenja.

Množice so bile v soboto med drugim na ulicah Atlante, kjer so odpravili policijsko uro, Philadelphie, Chicaga, Seattla, Los Angelesa, New Orleansa in Portlanda, nekaj sto ljudi pa je protestiralo tudi pred Trumpovim klubom za golf v Doralu na Floridi. V San Franciscu je reka ljudi preplavila znameniti most Golden Gate. Dogajanje je bilo večinoma mirno, ponekod razigrano s petjem in glasbo.

V Louisvillu v Kentuckyju je borec za državljanske pravice in politik Jesse Jackson pozval kongres, naj končno sprejme zakon o prepovedi linčanja in odpravi zaščito policistov pred zasebnimi tožbami. Protesti v Louisvillu so zadevali tudi primer 26-letne reševalke Breanne Taylor, ki so jo pred tremi meseci na njenem domu ubili policisti, ki so na napačnem naslovu iskali mamila in osumljenca, ki s Taylorjevo pa ni imel nič. Zaradi tega incidenta ni še nihče odgovarjal.

George Floyd je umrl pred 12 dnevi, potem ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut pritiskal s kolenom na vrat in ga zadušil. Posnetek umora je ogorčil ameriško javnost in sprožil množične proteste, ki jih je uvodoma zaznamovalo tudi uničevanje lastnine in ropanje.

V Berlinu pridržali skoraj sto protestnikov, v Hamburgu policisti uporabili vodni top

Protesti so včeraj potekali tudi v Nemčiji. Na berlinskem Aleksandrovem trgu se je po navedbah policije zbralo okoli 15.000 ljudi, čeprav je policija že 45 minut po začetku začela pozivati ljudi prek Twitterja, naj več ne prihajajo na trg, ker je bil ta po njeni oceni "poln". Shod so po nekaj urah zaključili organizatorji, kasneje pa so protestniki v bližini postaje na Aleksandrovem trgu metali kamne in steklenice na policiste, ki so pridržali moškega, ker je poškodoval policijsko vozilo.

Skupno je bilo pridržanih 93 ljudi, med drugim zaradi motenja posesti, upiranja, napada na uradno osebo ali nespoštovanja ukrepov, ki so bili uvedeni zaradi epidemije novega koronavirusa. Policisti so protestnike med shodom pozivali, naj upoštevajo priporočeno medsebojno razdaljo, nosijo zaščitne maske in se premaknejo v sosednje ulice, da ne bo preveč ljudi na kupu. Od okoli 800 policistov na terenu jih je bilo 28 poškodovanih, od tega so trije potrebovali bolnišnično oskrbo, je sporočila policija. 

Podobni shodi so v soboto potekali še v nekaterih drugih nemških mestih. V Münchnu se je zbralo okoli 20.000 ljudi, v Frankfurtu 8000. Shodi so bili večinoma mirni, zgodilo se je le nekaj manjših incidentov. V Hamburgu, kjer se je zbralo 14.000 protestnikov, so bili po navedbah policije poškodovani trije policisti, potem ko je skupina protestnikov ob koncu dogodka metala nanje pirotehnična sredstva. Proti drugi skupini, ki je metala predmete, pa so policisti uporabili vodni top.

V Londonu ranjenih 27 policistov

Protesti proti rasizmu so potekali tudi v Londonu, kjer se je zbralo nekaj tisoč ljudi. "Čas je, da izničimo institucionalni rasizem," je prek megafona vzklikal eden od govorcev na shodu več tisoč ljudi pred poslopjem britanskega parlamenta. "Molk je nasilje," je dodal drugi. 

Zvečer je postalo napeto pred Downing Streetom, kjer so posamezniki metali pirotehnična sredstva na policiste. Eden od policijskih konjev je poskočil, policistka pa je padla z njega in z glavo udarila ob semafor. Kot so danes sporočili z londonske policije, poškodbe niso takšne, da bi ogrožale njeno življenje. 

Je pa metropolitanska policija sporočila, da je bilo skupno v protestih ranjenih že 27 policistov, samo v soboto 14, poroča BBC. Načelnica Cressida Dick je dejala, da so napadi na policiste šokantni in nesprejemljivi. Zahvalila se jim je za izjemno potrpljenje in profesionalnost. "Globoko sem užaloščena, da je včeraj zvečer manjšina protestnikov v Londonu postala nasilna proti policistom. Opravili smo že večje število aretacij in pravici bo zadoščeno. Vem, da bo veliko tistih, ki hočejo, da bi bil njihov glas slišan, zgroženih zaradi tovrstnih incidentov," je povedala po poročanju BBC-ja.

Protestnike je pozvala, naj najdejo drug način za izražanje svojega mnenja, ki ne vključuje udeležbe na ulicah, s katero spravljajo v nevarnosti sebe, svoje družine in policiste, ob tem pa se vsi skupaj soočajo še z nevarnostjo okužb z novim koronavirusom.

Več tisoč ljudi je včeraj protestiralo tudi v Manchestru. Po navedbah BBC Newsa so shodi potekali še v Cardiffu, Leicestru in Sheffieldu. Večina je minila brez večjih incidentov.