37-letnega ameriškega novinarja Dannyja Fensterja, ki je bil glavni urednik spletne strani Frontier Myanmar, so maja letos pridržali na mednarodnem letališču Jangon. Je eden od številnih lokalnih novinarjev, ki so jih pridržali po februarskem vojaškem udaru. Po poročanju Frontierja je Fenster prej delal za Myanmar Now, neodvisno stran z novicami, ki je bila kritična do vojske vse od državnega udara. "Vse obtožbe so temeljile na obtožbi, da je delal za prepovedano medijsko hišo Myanmar Now. Danny je julija lani zapustil Myanmar Now in se naslednji mesec pridružil Frontierju, tako da je v času aretacije maja letos delal pri Frontierju več kot devet mesecev," so zapisali na spletni novičarski strani. "Sploh ni podlage, da bi Dannyja obsodili za te obtožbe."
Dannyjeva obsodba je bila izrečena le nekaj mesecev po tem, ko so v Mjanmaru aretirali japonskega samostojnega novinarja in ga obtožili širjenja lažnih novic. Yuki Kitazumi, ki je poročal za številne pomembne japonske novice, je bil eden redkih tujih novinarjev v Mjanmaru. Mjanmarske oblasti trdijo, da je kršil zakon, a so ga izpustili, ker je to zahtevala Japonska.
Tudi ZDA so pritiskale na vojaško vlado, naj Fensterja izpusti, vendar je vojaški predstavnik vztrajal, da ga je treba zadržati v priporu. V izjavi pred obsodbo je ameriško državno ministrstvo komentiralo, da je popolnoma krivično Dannyjevo pridržanje jasno vsemu svetu. Režim bi moral narediti preudaren korak in ga zdaj izpustiti. A se to ni zgodilo. Vojaško sodišče je Fensterja obsodilo na enajst let zapora.
Medtem ko ZDA sodbe še niso komentirale, pa je višji svetovalec krizne skupine Myanmar Richard Horsey sodbo označil za nezaslišano. "Pošilja sporočilo ne le mednarodnim novinarjem, ampak tudi mjanmarskim, da lahko zaradi poročanja o dejanskih razmerah dobijo več let zapora," je dejal za tiskovno agencijo AFP. Dodal je, da si ameriški diplomati prizadevajo za Fensterjevo izpustitev, vendar je opozoril, da je očitno ta sodba velik korak nazaj za prizadevanja ZDA.
Mjanmarski vojaški voditelji so februarja prevzeli oblast, potem ko so utrpeli velik volilni poraz vladajoče Nacionalne lige za demokracijo. Vojska je trdila, da ni imela druge izbire, kot da organizira državni udar zaradi goljufije z anketami, kljub temu da je državna volilna komisija dejala, da ni dokazov, ki bi podprli te trditve.
Novica o državnem udaru je sprožila množične civilne demonstracije po vsej državi, ki jih je vojska razgnala z brutalno silo. Po podatkih Združenja za pomoč političnim zapornikom (AAPP) je bilo od takrat ubitih najmanj 1.178 ljudi in 7.355 aretiranih, obtoženih ali obsojenih zaradi nestrinjanja. Znano je, da je bilo zaradi svojega poročanja pridržanih okoli 80 lokalnih novinarjev. Po podatkih AAPP jih je 50 še vedno v priporu, polovica pa je bila kazensko preganjana.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.