Ameriški diplomat, ki je 40 let vohunil za Kubo, obsojen na 15 let zapora

Za spoštovanega, razgledanega, nekoliko konservativnega, a inteligentnega je veljal 73-letni Manuel Rocha, a je ob tem več kot štiri desetletja deloval kot tajni agent kubanske obveščevalne službe. Pod površjem je namreč skrival velike simpatije do komunistične Kube.

"Priznam krivdo," je dejal Rocha sodnici ameriškega okrožnega sodišča in dodal, da se zaveda resnosti svojih dejanj. Podrobnosti o tem, kaj točno je Rocha naredil, da bi pomagal Kubi, bodo sicer ostale tajne, tožilci namreč niso niti sodnici zaupali vseh podatkov. Med neodgovorjenimi podatki ostaja tudi vprašanje, kaj je sploh spodbudilo FBI, da je začel preiskavo Roche toliko let po njegovi upokojitvi. 

Obtožbe so praktično osupnile ameriško javnost, obveščevalne agencije pa so nemudoma sprožile nujno oceno škode, da bi ugotovile, katere skrivnosti bi lahko posredoval človek, ki je imel dostop do vrste občutljivih podatkov. Deloval je namreč kot veleposlanik v Boliviji, odpravnik poslov v Buenos Airesu in namestnik vodje oddelka za interese ZDA v Havani, de facto veleposlaništva Washingtona na Kubi.

Sporazum o priznanju krivde je požel veliko kritik v skupnosti kubanskih izgnancev v Miamiju, pri čemer so tudi nekateri pravni opazovalci komentirali, da bo Rocha obravnavan preveč prizanesljivo. "Kakršna koli kazen, ki bi mu omogočila, da ponovno ugleda luč sveta, ne bi bila pravica," je dejal Carlos Trujilo, odvetnik iz Miamija, ki je med Trumpovo administracijo služil kot veleposlanik ZDA pri Organizaciji ameriških držav. "Je vohun za nasprotnika, ki ogroža življenje Američanov."

Rocha se je praktično izdal sam, v nizu tajno posnetih pogovorov s tajnim agentom, ki se je predstavljal kot kubanski obveščevalni operativec. Agent se je sprva na Rocho obrnil na WhatsAppu, povedal, da se imenuje Miguel in da ima zanj sporočilo od njegovih "prijateljev na Kubi". Rocha je v pogovorih večkrat pohvalil Fidela Castra, ZDA označil za sovražnico in se tudi pohvalil, da je več kot 40 let služil kot kubanski vohun v središču ameriških zunanjepolitičnih krogov.

Kot poroča Guardian, je primer poudaril sofisticiranost kubanskih obveščevalnih služb, ki so uspele doseči veliko škodljivih prodorov v ameriški vladi.

Sploh Rochina prevara je bila veliko let skrivnost, za njo niso vedeli nobeni ameriški obveščevalci, začela naj bi se namreč že leta 1981. Rocha naj bi se namreč skrivaj sestajal s kubanskimi operativci in ameriških uradnikom posredoval lažne informacije o svojih stikih. Toda nedavna preiskava agencije AP je pokazala, da bi ZDA lahko bile pozorne na več opozoril, vključno s tistim, ki ga je pred dvema desetletjema prejel dolgoletni agent CIE, da je Rocha dvojni agent. 

Sicer sramota ni le ameriška, piše Guardian, temveč predstavlja tudi udarec za kubanske obveščevalne službe, za katere mnogi pravijo, da ostajajo zelo motivirane, da vohunijo za ZDA.

Drugi obveščevalni podatki naj bi prav tako kazali, da je CIA že leta 1987 vedela, da ima kubanski voditelj Castro v ameriški vladi svojega vohuna. Rocha je namreč v letih 1995–1997 bival v Havani, to pa je ravno v času, ko naj bi se takratni voditelj Kube Castro in njegov brat Raul bala ameriške invazije.