Ameriški beli privilegij, pognojen z rasizmom

Smrt Georga Floyda v Minneapolisu je toliko bolj v nebo vpijoča, ker je le zadnji primer v dolgi vrsti policijskega nasilja, dokumentiranega s telefoni mimoidočih. Zadnje desetletje smo priča številnim smrtim, predvsem mladih temnopoltih moških pri stiku s policijo, ki so sprožile ostre odzive javnosti in protestno gibanje "Temnopolta življenja so pomembna" ter obljube in zagotovila o reformah policijskega dela. Šest let po smrti Erica Garnerja, ki se je v New Yorku zadušil v grobem prijemu policista, znova gledamo prizore belega policista, ki z brezbrižnim izrazom na obrazu kleči na vratu temnopoltega moškega, ta pa hrope, da ne more dihati. In potem ob naraščajoči jezi očividcev izgubi zavest. 

Po razvidu spletne strani Mapping police violence je policija v ZDA lani ubila 1.099 ljudi, od tega je bilo 24 odstotkov temnopoltih. Dvakrat več, kot je delež temnopoltih v ZDA. Župan Minneapolisa Jacob Frey je bil jasen: "Biti temnopolt v ZDA, ne bi smela biti smrtna obsodba". Vse štiri policiste, ki so sodelovali v aretaciji, so po besedah župana že odpustili, v torek so morali pred sedežem policije v mestu s solzilcem razganjati besne protestnike. "Ogorčeni smo, da skoraj šest let po tem, ko je Eric Garner hropel ’Ne morem dihati’, policisti še vedno ne zmorejo prisluhniti klicem na pomoč," je dejala Kristina Roth iz ameriške podružnice organizacije Amnesty International.

Predmestje Minneapolisa je bilo pred štirimi leti prizorišče brutalnega umora temnopoltega voznika Philanda Castila, policist je vanj iz bližine izstrelil pet krogel, a bil kljub temu oproščen. Obsojen je bil le (temnopolti) policist, ki je leto pozneje prav tako v Minneapolisu ustrelil belko, ker je prišla do avtomobila in ga presenetila. Če ob strani pustimo dejstvo, da ima policija v Minneapolisu očitne težave pri izvajanju svojih osnovnih nalog, je jasen rasni podton. "Dejanja kažejo na rasistično, do tujcev sovražno in predsodkov polno razpoloženje družbe do temnopoltih," je opozorila Leslie Remond iz organizacije za pravice temnopoltih NAACP.

Cooper proti Cooperju

Njene besede je potrdilo dogajanje v New Yorku, kjer je mlada belka poklicala policijo, ker jo je razjezila zahteva temnopoltega moškega, naj psa priveže na povodec. Ramble je gozdnat del Centralnega parka, ki je namenjen opazovanju ptic, zato lahko lastniki štirinožce tam sprehajajo samo na povodcu. Ko je temnopolti Christian Cooper na to opozoril belo Amy Cooper (nista v sorodu), je to popadla jeza, poklicala je policijo in histerično vpila, da "Afriški Američan ogroža njeno življenje" in naj takoj pošljejo na pomoč patruljo. Christian je dogajanje posnel na telefon in ko je posnetek sprožil vihar na družbenih omrežjih, so težave zasule Amy. Toda ponavadi je obratno.

"Bela oseba pokliče policijo proti temnopoltemu moškemu. Policija prispe in se postavi na stran belega tožnika, zavrne pa plat temnopoltega. Tega aretirajo in proti njemu vložijo obtožnico. Sodišče določi čezmerno varščino. Njegova družina si ne more privoščiti, da bi kupila njegovo svobodo. Pošljejo ga v ječo, kjer sedi dneve, mesece, včasih celo leta. Na koncu je njegov primer razrešen – ali zavrnejo obtožnico ali pa sklene dogovor s tožilci in prizna krivdo za manjše dejanje. V tem času lahko izgubi delo, svoj dom, otroke," je razmere opisala Eliza Orlins, javna branilka v New Yorku. Po njenih besedah je že imela primere, ko so tožilci "histerični klic policije" predložili kot dokaz, da je bila klicateljica ogrožena, saj "zakaj bi vendar lagala?".

V sistem vgrajena rasna hierarhija 

V času pandemije koronavirusa, ki še posebej ogroža ameriške zapore, je pošiljanje v pripor zaradi lažnih obtožb iz parka lahko celo smrtna obsodba, opozarja Orlinsova. Kot kaže vrsta primerov zadnjih let, ko so telefoni s kamerami postali priča policijskega delovanja, je lahko za temnopolte usodno že soočenje s policijo. Če živijo v katerih od južnjaških zveznih držav, pa so smrtno nevarni že tisti beli sodržavljani, ki v vsakem temnopoltem vidijo potencialnega kriminalca. Tek Ahmauda Arberyja v Georgiji se je končal s streli belca, ki je menil, da gre za vlomilca in je sklenil zakon vzeti v svoje roke. V državi, naphani z lahko dostopnim orožjem, so streljanja vsakodnevna, odzivi policije pa niti ne presenetljivi, saj je lahko vsakdo oborožen.

Toda po besedah publicistke Ellen Mcgirt beli Američani moč države že dolgo uporabljajo kot taktiko za vzpostavljanje rasne hierarhije. Aprila 2018 se je moral vrh verige kavarn Starbucks opravičiti, ker so v Filadelfiji v eni od njih poklicali policijo proti dvema temnopoltima gostoma. Njun zločin je bil, da nista želela naročiti, dokler se jima ne pridruži znanec, ki sta ga čakala. Takšno vedenje je vsesplošno razširjeno. Beli študent je v študentskem domu univerze Yale kar dvakrat poklical policijo, ker so ga zmotili temnopolti. Izkazalo se je, da tudi oni študirajo na prestižni univerzi. Belci so klicali policijo, ker je 8-letna deklica na ulici prodajala vodo. Ali proti 12-letniku, ki je kosil travo v soseščini. V Kaliforniji so s pomočjo policijskega helikopterja priprli temnopolto četverico, ki je zapuščala Airbnb, ker so beli sosedje mislili, da ropajo. Ena od četverice je bila Donisha Prendergast, vnukinja slovitega glasbenika Boba Marleyja. 

Belci ponavadi nimajo takšnih težav. Delovanje policije in pravosodja ni znak krize, pač pa le odsev sistema, ki je zasnovan, da deluje na takšen način, je opozorila Orlinsova. "Sistem ščiti premožne, povezane, ljudi z močjo in vplivom ter bele, hkrati pa je krivičen do že tako na rob potisnjene temnopolte skupnosti," je prepričana. "Ne-temnopolti ljudje v tej državi so deležni nenehne propagande njihovih staršev, njihovih šol, njihovih Cerkva in medijev. Vsi jih pripovedujejo, da nebelim ljudem, še posebej pa temnopoltim in latinosem ne moreš zaupati," je opozorila kulturna kritičarka Jamilah Lemieux. Zato nevidna segregacija pomeni, da so temnopolti v pretežno belih območjih sprejeti kot grožnja.

Zgled iz Bele hiše

Američani so morda izvolil Baracka Obamo, toda njihov odziv po osmih letih prvega temnopoltega predsednika je bila izvolitev prikritega rasista, ki vidi dobre ljudi tudi med kukluksklanovskimi protestniki. In ki se želi priseljence iz Norveške, ne pa afriških "usranih lukenj". Norveška ni naključje, Skandinavija pri skrajnežih za belo nadvlado velja za izvor "rasno čiste tevtonske rase". Donald Trump je svojo kampanjo začel z napadom na mehiške priseljence kot "kriminalce, posiljevalce in preprodajalce mamil", kot predsednik se je pritoževal, da imajo vsi priseljenci s Haitija aids, spraševal se je, zakaj se priseljenci iz Nigerije "ne vrnejo v svoje afriške kolibe". Hkrati je ostro napadal temnopolte igralce ameriškega nogometa, ker s klečanjem med igranjem himen izražajo protest proti položaju in obravnavanju manjšin v ZDA.