'Ta režim bomo ocenjevali po dejanjih, ne besedah'

Evropska unija, ZDA in 18 drugih držav so danes v skupni izjavi izrazile zaskrbljenost zaradi deklic in žensk v Afganistanu, predvsem glede njihove pravice do izobraževanja, dela in svobodnega gibanja. Talibane pozivajo, naj zagotovijo njihovo varnost, so sporočili iz Bruslja.

"Zelo smo zaskrbljeni zaradi afganistanskih žensk in deklic, njihovih pravic do izobraževanja, dela in svobode gibanja. Pozivamo vse tiste na položajih oblasti in avtoritete v Afganistanu, naj zagotovijo njihovo zaščito," piše v skupni izjavi.

Poudarjajo, da si ženske in deklice zaslužijo živeti mirno, varno in dostojanstveno. "Preprečiti je treba kakršnokoli diskriminacijo in zlorabo. Mi v mednarodni skupnosti smo jim pripravljeni pomagati s humanitarno pomočjo in podporo, da zagotovimo, da se sliši njihov glas," so dodali.

Kot še poudarjajo, bodo pozorno spremljali, kako bodo v Afganistanu zagotavljali pravice in svoboščine, ki so postale integralni del življenja žensk in deklic v zadnjih 20 letih.

WHO: Humanitarna pomoč Afganistanu se mora nadaljevati

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je danes opozorila, da humanitarna pomoč Afganistanu ne sme biti prekinjena, saj so od nje odvisni milijoni Afganistancev. Pri tem opozarja, da imajo tisti, ki bežijo pred talibani, vse več zdravstvenih potreb.

Spopadi v zadnjih mesecih so močno prizadeli že tako šibek zdravstveni sistem v Afganistanu, ki se je zaradi pandemije covida-19 že sicer soočal s pomanjkanjem osnovnih zalog. Zaradi spopadov se je znatno povečalo število pacientov. Od januarja do konca julija je bilo v napadih poškodovanih 26 zdravstvenih ustanov, ubitih pa je bilo 12 zdravstvenih delavcev.

Bolnišnice v Kabulu in drugih afganistanskih mestih beležijo vse več primerov driske, podhranjenosti, visokega krvnega tlaka in simptomov okužbe z novim koronavirusom. Povečujejo se tudi zapleti med nosečnostjo. Trajen dostop do humanitarne pomoči, vključno z nujnimi zdravstvenimi storitvami, je za milijone Afganistancev ključnega pomena in se ga ne sme prekiniti, poudarja WHO.

Johnson posvaril pred prehitrim priznavanjem talibanov

Britanski premier Boris Johnson je danes posvaril pred prehitrim priznavanjem talibanov kot legitimne vlade v Afganistanu. Novi režim bodo ocenjevali po dejanjih, ne besedah, je poudaril.

Britanski poslanci pa so bili danes kritični do Johnsona, med njimi tudi konservativci. Očitali so mu kaotičnost pri evakuaciji iz Kabula in glede obvladovanja razmer v povezavi z Afganistanom.

Po pogovoru z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom in drugimi zahodnimi voditelji je Johnson zagotovil, da se voditelji strinjajo, da bi bila sedaj napaka, da kakšna država prizna novi režim prehitro ali dvostransko.

"Namesto tega bi morale države, ki jim je mar za prihodnost Afganistana, oblikovati skupne pogoje, kako ravnati z novim režimom, preden se skupaj odločimo, ali ga priznamo in pod kakšnimi pogoji," je dodal.

"Ta režim bomo ocenjevali po dejanjih, ne besedah - kako bodo ravnali glede terorizma, kriminala, drog ter tudi glede humanitarnega dostopa in pravic deklet do izobraževanja," je povedal Johnson.

Premier je danes na izredni seji parlamenta branil tudi način, kako vlada obvladuje krizo v Afganistanu. Vztrajal je, da Velika Britanija ne bi mogla ostati v Afganistanu brez podpore ZDA.

Do sedaj je London organiziral evakuacijo za 306 Britancev in 2052 Afganistancev, ki jih bodo obravnavali v okviru novega programa za preseljevanje. Preučili pa so še več kot 2000 drugih prošenj Afganistancev, je dodal. "Vladni uslužbenci delajo neprekinjeno, da ohranjajo vrata odprta tudi v najtežjih okoliščinah, in aktivno iščejo tiste, ki bi lahko bili primerni za vložitev prošnje v okviru programa, pa se še niso registrirali," je pojasnil.

Zahodne države še naprej evakuirajo svoje državljane in sodelavce

Potem ko so v ponedeljek na letališču v Kabulu zavladale kaotične razmere, se sedaj stanje počasi umirja. Kljub temu še vedno več sto ljudi čaka na svojo priložnost. Otroci, ženske in moški se zadržujejo na cestah ob letališču, številni so tam prenočili.

Evakuacije tujih državljanov pa se nadaljujejo.

"Danes so na 13 letih ameriške vojske evakuirali približno 1100 ameriških državljanov, stalnih prebivalcev ZDA in njihovih družin," je sporočil predstavnik Bele hiše. Pričakujejo, da bodo v prihodnjih dneh številke še višje, saj jim je uspelo vzpostaviti dobro povezavo. Do sedaj so ZDA iz Afganistana prepeljale že 3200 ljudi, od tega skoraj 2000 afganistanskih državljanov. Skupno naj bi ZDA iz Kabula evakuirale več kot 30.000 ljudi.

V Nemčijo pa je zgodaj davi priletelo prvo letalo družbe Lufthanse s 130 ljudmi, ki so jih evakuirali iz Afganistana. Letalo je poletelo iz uzbekistanske prestolnice Taškent, kjer je Nemčija vzpostavila začasni center za evakuacijo iz Afganistana. V prihodnjih dneh Nemčija načrtuje še več letov, točno število pa ni znano. Za danes imajo načrtovane štiri polete iz Kabula, od koder so doslej poletela tri nemška letala, ki so skupno odpeljala več kot 260 ljudi.

Nemški zunanji minister Heiko Maas je v torek zvečer dejal, da še okoli 180 ljudi čaka na let iz Kabula. Ti so danes poleteli iz Kabula, so sporočili z obrambnega ministrstva. Skupno so tako na varno odpeljali več kot 400 ljudi. Maas je sicer v torek še opozoril, da talibani dostop do letališča dovolijo le tujim državljanom. Nemški veleposlanik Markus Potzel je zato poletel v Doho, kjer bo skušal na pogajanjih doseči varen odhod afganistanskih sodelavcev Nemčije. Po besedah kanclerke Angele Merkel želijo iz Afganistana evakuirati okoli 10.000 afganistanskih sodelavcev vojske, zaposlenih v nevladnih organizacijah, in njihovih svojcev.

Večjo akcijo evakuacije izvaja tudi Velika Britanija, ki namerava v prihodnjih letih sprejeti okoli 20.000 Afganistancev v okviru novega programa za migrante. Premier Johnson je v torek obljubil, da bodo do 5000 migrantom zatočišče v Veliki Britaniji omogočili še letos. Johnson je danes pojasnil, da so do sedaj iz Kabula prepeljali 2052 afganistanskih državljanov in 306 Britancev. Afganistance bodo že obravnavali v okviru novega programa za preseljevanje, ki so ga predstavili v torek. 

Zračni most s Kabulom je medtem vzpostavila tudi Italija. Prvo letalo s 85 ljudmi na krovu, med njimi so tudi nekdanji afganistanski sodelavci in njihovi svojci, je v Rimu pristalo danes. Skupno nameravajo organizirati sedem letov.

Proti Franciji pa je danes poletelo novo letalo z 216 ljudmi na krovu, med katerimi je 184 Afganistancev. Že pred tem je v torek popoldne v Parizu pristalo letalo z 41 ljudmi. Afganistanci, ki želijo ostati v Franciji, bodo dobili pomoč pri prošnji za azil in dovoljenju za bivanje, je zagotovilo zunanje ministrstvo.

Johanssonova se zavzema za zakonite poti v EU za ogrožene iz Afganistana

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson se je zavzela za zakonite in varne poti v EU za ljudi iz Afganistana, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Države članice je zato na današnjem videozasedanju notranjih ministrov EU pozvala, naj pospešijo preselitve. Afganistan ni varen, zato ni mogoče pošiljati ljudi nazaj, je opozorila.

Johanssonova je opozorila, da položaj v Afganistanu ni varen in da bo nestabilnost v državi vodila do povečanih migracijskih pritiskov. Evropska komisija se zato pripravlja na vse možne scenarije.

Potrebno se je izogniti migracijski krizi, je dejala v video sporočilu po zasedanju. V Afganistanu je razseljenih na milijone ljudi. Treba je pomagati tem ljudem v Afganistanu, če je možno, da se vrnejo na svoje domove. Prav tako je treba pomagati sosednjim državam v regiji, je dejala.

"Preprečiti moramo, da se ljudje podajo na zelo nevarno pot in nezakonito pridejo na meje EU. Ne smemo čakati, da se ljudje znajdejo na naši zunanji meji. Pomagati jim moramo pred tem," je še dejala komisarka, ki je danes sodelovala na virtualnem srečanju notranjih ministrov, posvečenem nezakonitim migracijam iz Belorusije.

Namesto tega bi si morali prizadevati za zakonite poti za ljudi, ki potrebujejo mednarodno zaščito, da pridejo v EU. Tistim, ki so neposredno ogroženi, je treba pomagati, da se jih preseli v države članice EU, je še poudarila.

"Zato sem članice pozvala, naj pospešijo preselitve," je povedala v video sporočilu. Novinarji, sodelavci nevladnih organizacij in zagovorniki človekovih pravic v Afganistanu so med tistimi, ki so najbolj ogroženi. Komisarka je ob tem še posebej izpostavila, da je potrebno pomagati ženskam in deklicam.

Glede na trenutne razmere Afganistan ni varen in očitno še nekaj časa ne bo varen. "Zato ne moremo prisiliti ljudi, da se vrnejo v Afganistan," je v izjavi na srečanju ministrov še dejala Johanssonova.

Komisarka je skupaj z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom ministre danes seznanila z razmerami v Afganistanu s političnega, humanitarnega in migracijskega vidika kot tudi z načrtom za pripravljenost na migracijske krize.

Afganistan sicer ni bil na dnevnem redu zasedanja notranjih ministrov unije, ki ga je slovensko predsedstvo sklicalo na zaprosilo Litve, da bi na njem razpravljali o razmerah na zunanji meji EU z Belorusijo po povečanem prihodu nezakonitih migrantov iz Iraka, Afganistana in Sirije.

Slovenski notranji minister Aleš Hojs je spričo razvoja dogodkov v Afganistanu, tudi v luči morebitne migracijske krize, danes napovedal, da bo slovensko predsedstvo v prihodnjih dneh na to temo predlagalo posebno razpravo.

Zunanji ministri Nata bodo o razmerah v Afganistanu razpravljali v petek

Zunanji ministri članic zveze Nato bodo v petek na izredni video konferenci razpravljali o razmerah v Afganistanu in skupnem pristopu, je sporočil generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg.

"Ta petek, 20. avgusta, sem sklical izredno virtualno srečanje zunanjih ministrov Nata, da bi nadaljevali tesno usklajevanje in razpravljali o našem skupnem pristopu do Afganistana," je zapisal na Twitterju.

Zasedanje zunanjih ministrov bo sledilo torkovemu izrednemu zasedanju stalnih predstavnikov Nata, po katerem je Stoltenberg priznal, da je zavezništvo presenetil hiter prevzem Afganistana s strani talibanov.

Zveza Nato se sedaj osredotoča na to, da zagotovi varen odhod osebja zavezniških in partnerskih držav ter Afganistancev, ki so pomagali zavezništvu, je v torek dejal Stoltenberg.

Afganistanskemu političnemu vodstvu je pripisal krivdo, da se ni zoperstavilo talibanom in doseglo mirne rešitve, ki so si je Afganistanci obupno želeli. Bo pa po njegovem tudi zavezništvo moralo opraviti oceno svojega delovanja v Afganistanu in iz tega potegniti nauke.

Končanje vojaške misije v Afganistanu po njegovem ni bilo lahko, vendar zavezništvo nikdar ni želelo za vedno ostati v Afganistanu. "Toda kar smo videli v minulih tednih, je bil popoln vojaški in politični kolaps s hitrostjo, ki ni bila pričakovana," je dejal Stoltenberg.

Predaja afganistanskih vladnih sil je bila v nedeljo osupljivo hitra. Prestolnico Kabul so predali brez odpora, kar je med prebivalci mesta povzročilo paniko in strah pred maščevanjem talibanov.