Na splav v drugo zvezno državo: nekatera podjetja bodo krila potne stroške

Nekatere zvezne države so že napovedale, da bo splav pri njih prepovedan, zato bodo številne ženske splav najverjetneje opravile v drugih zveznih državah. Za take primere sedaj podjetja za svoje zaposlene uvajajo "kritično zdravstveno zavarovanje".

Podjetja se za take ukrepe odločajo predvsem zaradi neskladja med svojimi vrednotami in zakonodajo o prepovedi splava, hkrati pa tudi zaradi odgovornosti in pritiskov vlagateljev, strank in zaposlenih, poročaThe Guardian.

Številne banke in tehnološka podjetja, med njimi investicijska banka Bank of America, Goldman Sachs in Citigroup, so že napovedali, da bodo svojim zaposlenim, ki se bodo odločile za splav, pokrili potne stroške.

Tehnološko podjetje Microsoft je že po prvem razkritju osnutka vrhovnega sodišča napovedalo, da bo povečalo finančno podporo za "nujno zdravstveno varstvo" zaposlenih. 

Apple je dejal, da njihov paket ugodnosti zaposlenim že sedaj omogoča, da odidejo na zdravstveno zavarovanje v drugo zvezno državo. Korporacija Meta, ki ima v lasti tudi Facebook, je obljubila, da bo v okviru zakonodaje zaposlenim ponudila povračilo potnih stroškov.

 Manjša podjetja si plačila stroškov zaposlenim ne morejo privoščiti

Na drugi strani so se pojavili pomisleki, kako bodo pomoč zaposlenim zagotovila manjša podjetja, ki so se zaradi ugodnejšega davčnega okolja preselila v bolj konservativne države, med njimi Teksas, ki je postal sinonim za ohlapnejšo davčno zakonodajo. Nekatera podjetja so prav zaradi tega v tej drugi največji zvezni državi povečala svojo prisotnost, a splav bo tam najverjetneje prepovedan, manjša podjetja pa svojim zaposlenim ne bodo mogla ponuditi finančne podpore. Hkrati se pričakuje, da bodo te konservativne države sedaj izgubile tudi nekatere investicije in zaposlene.

A pri petkovi odločitvi, ki je dodobra razburkala ameriško javnost, nekatera podjetja ostajajo previdna. Organizacija Business Roundtable, ki zastopa nekatera najmočnejša podjetja, je sporočila, da "pri zadevi nima stališča".

Mnoga podjetja se bodo zato v prihodnje morala soočiti z razdrobljeno in polarizirano javnostjo, pri svojih odločitvah pa se bodo morala odzvati tako na pobude zagovornikov kot odločitve nasprotnikov.