Ameriška centralna banka zvišala ključno obrestno mero za pol odstotne točke

Po manjšem zvišanju obrestne mere marca je ameriška centralna banka Federal Reserve (FED) ključno obrestno mero zvišala za kar 0,5 odstotne točke. S tem jo je povišala na raven med 0,75 in 1,0 odstotka. To je največje enkratno zvišanje od leta 2000, pri čemer je FED ocenil, da bo nadaljnje zvišanje primerno.

Gre za najnovejša prizadevanja za obvladovanje skokovitega naraščanja stroškov, ki ga občutijo gospodinjstva po svetu. Odbor za odprti trg Feda (FOMC) namreč ocenjuje, da se bo inflacija s primernim zaostrovanjem denarne politike vrnila k ciljnima dvema odstotkoma na daljši rok in da bo trg dela ostal močan. Ob tem je odbor napovedal, da se bo lastništvo državnih obveznic in nekaterih drugih vrednostnih papirjev začelo zmanjševati prvega junija.

Združene države Amerike se soočajo z najvišjo inflacijo v zadnjih štirih desetletjih, ta pa se bo morda še naprej višala. Ruska invazija na Ukrajino namreč ustvarja dodaten pritisk za zvišanje cen in bo verjetno obremenila gospodarsko aktivnost, je ocenil FED. Poleg tega bodo zaprtja javnega življenja na Kitajskem, povezana s covidom-19, verjetno povečala motnje v dobavnih verigah.

Medtem je tudi indijska centralna banka napovedala presenetljivo zvišanje referenčne obrestne mere, avstralska centralna banka pa je nedavno sprejela prvo zvišanje obrestnih mer v več kot desetletju.

V četrtek naj bi obrestne mere zvišala tudi britanska banka, kar bi bilo že četrto zvišanje od decembra.

Newyorške borze po odločitvi FED končale v zelenem

Indeksi na newyorških borzah so trgovanje sklenili s precejšnjo rastjo, potem ko je ameriška centralna banka zvišala ključno obrestno mero in napovedala nova takšna zvišanja, predsednik banke Jerome Powell pa je ocenil, da recesije v ameriškem gospodarstvu ne bo. Indeks Dow Jones je trgovanje sklenil pri 34.061,06 točke, kar je 2,81 odstotka več kot v torek. Indeks 500 največjih ameriških podjetij S&P 500 se je oblikoval pri vrednosti 4300,17 točke, kar 2,99 odstotka več kot ob začetku. Tehnološki indeks Nasdaq je pridobil 3,19 odstotka in trgovanje sklenil pri 12.964,86 točke.

Nafta se je do konca newyorškega borznega trgovanja v luči možnosti embarga EU na uvoz ruske nafte občutno podražila. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške nafte, ki bo dobavljena junija, je bilo treba odšteti 107,99 dolarja, kar je 5,58 dolarja več kot v torek, sod severnomorske nafte brent pa se je podražil za 5,47 dolarja na 110,44 dolarja.

Zvišala se je tudi cena zlata, ki se je v današnjem trgovanju na borzi v New Yorku podražilo za 14,20 dolarja oz. 0,76 odstotka na 1884,80 dolarja za 31,1-gramsko unčo.