Zvezni senat ima 100 članov s šestletnim mandatom, vsaki dve leti jih na vrsto za volitve pride tretjina. Predstavniški dom ima 435 članov z dveletnim mandatom, tako da jih bodo 5. novembra volili vseh 435.

Zvezni senat

V bitki za nadzor v ameriškem kongresu trenutno vodijo republikanci, ki jim je na senatnih volitvah za zdaj uspelo demokratom prevzeti dva sedeža. Obenem so uspešno zavrli prizadevanja, da bi demokrati spodnesli njihove najbolj ranljive kandidate. 

V napetem boju za senatne sedeže je trenutni republikanski guverner Zahodne Virginije Jim Justice premagal demokratskega tekmeca in bo tako zasedel sedež, ki je doslej pripadal Joeju Manchinu, neodvisnemu senatorju, ki je glasoval z demokrati.

Obenem je tudi v Ohiu dolgoletni demokratski senator Sherrod Brown moral priznati poraz Bernieju Morenu, poslovnežu, ki uživa podporo Trumpa.

V 100-članskem senatu, kjer so imeli doslej demokrati večino 51 glasov, imajo tako republikanci trenutno 51 sedežev, demokrati pa 42. Rezultatov v sedmih zveznih državah po poročanju ameriške tiskovne agencije AP še niso razglasili. Republikanci naj bi osvojili še vsaj tri sedeže – v Montani in morebiti še Wisconsinu in Pensilvaniji.

Prvič v zgodovini bosta v senatu sedeli dve temnopolti ženski – demokratki Angela Alsobrooks in Lisa Blunt Rochester sta zmagali v Marylandu in Delawaru.

V zveznem senatu je vsaka država upravičena do dveh predstavnikov. 

Predstavniški dom 

Ankete po drugi strani demokratom napovedujejo možnost prevzema večine v 435-članskem predstavniškem domu, kjer sedaj sedi 220 republikancev in 212 demokratov, trije sedeži pa so prazni. Demokrati morajo republikancem za večino odvzeti pet sedežev, za kar si prizadevajo predvsem v velikih državah Kaliforniji in New Yorku. Število sedežev v predstavniškem domu je odvisno od števila prebivalcev vsake zvezne države.

Glede na dosedanje rezultate imajo demokrati 143 sedežev, republikanci pa 178, 114 jih morajo še podeliti.

Med drugim je sedež uspelo ohraniti demokratki Rashidi Tlaib iz Michigana, članici levega krila demokratske stranke, ki kot palestinsko-ameriška članica kongresa predstavlja pomemben glas za arabsko-ameriške in muslimanske volivce. Pred volitvami ni želela izreči podpore Kamali Harris, kar bi po ugibanjih nekaterih lahko vplivalo na njen uspeh na volitvah v Michiganu, eni od ključnih, t. i. nihajočih držav.

Obenem je bila v predstavniški dom izvoljena prva transspolna političarka Sarah McBride, ki je v Delawaru premagala republikanskega izzivalca.

Guvernerji 

ZDA imajo 50 zveznih držav, ki jih vodijo guvernerji s štiriletnim mandatom. Tokrat bodo volili guvernerje v 11 državah, posebej bodo volili tudi devet namestnikov guvernerjev, ki niso nujno iz iste stranke kot guverner, deset pravosodnih ministrov in sedem državnih sekretarjev, ki so po državah zadolženi predvsem za volitve.

Republikanci trenutno zasedajo 27 guvernerskih položajev, demokrati pa 23. Volivci odločajo tudi o položajih v osmih državah, ki jih trenutno zasedajo republikanci, in treh z demokratskimi guvernerji.

Republikanci imajo zdaj večino v 56 državnih zakonodajnih telesih, demokrati pa v 41. Volivci bodo odločali o več kot 13.000 sedežih v državnih zakonodajnih telesih oziroma kongresih in več deset tisoč položajih v lokalnih svetih.

Demokrati v 100 največjih ameriških mestih zasedajo 63 županskih položajev, republikanci pa 26, ostali so neodvisni. Volivci 5. novembra izbirajo 41 županov večjih mest.

Odločajo tudi na 147 referendumih na ravni zveznih držav in več tisoč referendumih na lokalnih ravneh. Med državnimi referendumi jih je 11 o pravici do splava, kjer ima večina Američanov podobno mnenje kot demokrati, ki pravico podpirajo.

Po državah potekajo tudi referendumi o spremembah volilnih sistemov, kazenskem pravu, minimalnih plačah, legalizaciji marihuane in drugih vprašanjih, kot je na primer prepoved izkoriščanja zapornikov za prisilno slabo plačano delo.