Nemčija se je po več mesecih zadržanosti odločila, da bodo v Ukrajino poslala tanke. S to odločitvijo so Nemci prav tako dovoli ostalim evropskim državam, ki uporabljajo tanke nemške izdelave, da jih predajo Ukrajini.
Po poročanju CNN bodo Zahodne zaveznice v Ukrajino poslale skupaj približno 80 bojnih tankov Leopard 2. Svojo pošiljko Ukrajini je napovedala tudi Norveška. Koliko tankov Leopard 2 bodo poslali njihov obrambni minister Bjorn Arild Gram sicer ni razkril.
Tudi ZDA bodo v Ukrajino poslale 31 tankov M1 Abrams, je zjutraj po lokalnem času sporočil ameriški predsednik Joe Biden.
"Ta odločitev sledi naši znani usmeritvi pomagati Ukrajini po najboljših močeh. Pri tem smo usklajeni na mednarodni ravni," pa je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa ob objavi odločitve sporočil Scholz, ki bo sicer danes glede dobave tankov odgovarjal na poslanska vprašanja v bundestagu.
Tiskovni predstavnik nemške vlade Steffen Hebestreit. "Cilj je, da hitro sestavimo dva tankovska bataljona s tanki leopard 2 za Ukrajino," je po poročanju tujih tiskovnih agencij dejal Hebestreit. Poleg tankov celoten nemški paket pomoči vključuje logistiko, oborožitev in vzdrževanje.
Pojasnil je, da bodo "zelo hitro" začeli usposabljanje ukrajinskih vojakov za uporabo tankov, potekalo pa bo v Nemčiji.
Že včeraj sta Spiegel in NTV, ki se sklicujeta na vladne vire, poročala bo Nemčija Ukrajini dobavila najmanj eno četo leopardov 2A6, ki jo sestavlja 14 tankov. Model tanka 2A6 je novejša in bolj izpolnjena verzija modela 2A4, katerih dobavo Ukrajini sta že napovedali Poljska in Finska.
Kijev skupaj z več zahodnimi državami, med drugim Poljsko, je že dlje časa pozival Nemčijo, naj izda dovoljenje za dobavo tankov leopard, ki jih je Ukrajini pripravljeno poslati več evropskih držav. Nemčija, ki mora kot proizvajalka odobriti vsak izvoz tankov, tudi iz drugih držav, je bila do tega doslej zadržana.
Bojni tanki leopard zaradi svoje vsestranskosti veljajo za ene najuglednejših na svetu in bi po mnenju mnogih lahko spremenili potek vojne v Ukrajini. Poleg Nemčije jih uporabljajo še številne evropske države, skupno naj bi jih evropske države imele več kot 2000.
Tank tehta okoli 60 ton in ima štiričlansko posadko. S polnim dizelskim rezervoarjem prevozi približno 500 kilometrov in doseže hitrost do 68 kilometrov na uro. Tanki izstopajo po tem, da lahko na cilje na razdalji do pet kilometrov streljajo med premikanjem v vse smeri ter so razmeroma enostavni za vzdrževanje.
Po poročanju ameriških medijev so nemški uradniki vztrajali, da se bodo z dobavo leopardov strinjali le, če bodo ZDA Ukrajini poslale M1 Abrams. "Če bodo Nemci še naprej govorili, da bodo leoparde pošiljali le, če Američani pošljejo tanke Abrams, jih moramo poslati," je v torek za Politico dejal Bidnov zaveznik in nekdanji politik Chris Coons.
Dobava bi lahko trajala tudi več mesecev
Časovni načrt morebitne dostave tankov na frontno črto ostaja nejasen. Do njihovega prihoda v Ukrajino bi lahko minilo več mesecev, ocenjuje CNN. Proizvajalec leopardov Rheinmetall je dejal, da bi bili nemški tanki lahko pripravljeni za odpremo do marca.
Ruski veleposlanik v ZDA je novico označil za še eno očitno provokacijo, ukrajinski uradniki pa pravijo, da bi takšne pošiljke lahko pomagale njihovim silam ponovno pridobiti nadzor nad nekaterimi območji, katera sedaj upravljajo Rusi.
Kijev nove tanke veselo pozdravlja: Drugi korak je tankovska koalicija
"Prvi korak glede tankov je bil storjen. Naslednji korak je 'tankovska koalicija'. Potrebujemo veliko leopardov," je na družbenih omrežjih zapisal vodja kabineta ukrajinskega predsednika Andrij Jermakin namignil na pripravljenost tudi drugih zahodnih držav, med njimi Poljske in Finske, da Ukrajini pošljejo omenjene tanke.
"Nemški bojni tanki, nadaljnja širitev obrambne podpore in misij usposabljanja, zelena luč za partnerje za dobavo podobnega orožja, o tem sem pravkar izvedel v pogovoru z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem," je na Twitterju zapisal Zelenski in se iskreno zahvalil Nemčiji ter ostalim zaveznicam.
Poljska, britanska in francoska zahvala Nemčiji
V Varšavi menijo, da bo to pripomoglo k ustavitvi Rusije, v Londonu pa so jo označili kot pravo odločitev v prizadevanjih, da Ukrajina zmaga v vojni. Odločitev so pozdravili tudi v Parizu.
Poljski premier Mateusz Morawiecki se je danes zahvalil Nemčiji, ker je odobrila dobavo tankov leopard 2 Ukrajini in hkrati zagotovila eno četo teh tankov iz svojih zalog.
"Hvala kancler Olaf Scholz. Odločitev o pošiljanju leopardov v Ukrajino je velik korak k ustavitvi Rusije. Skupaj smo močnejši," je tvitnil Morawiecki.
Britanski premier Rishi Sunak je odločitev Nemčije označil za "pravo odločitev". To je bila "prava odločitev Natovih zaveznikov in prijateljev", je na Twitterju sporočil Sunak, čigar vlada je prav tako napovedala dobavo 14 bojnih tankov challenger 2 Ukrajini.
"Skupaj s challengerjem 2 bodo okrepili ukrajinsko obrambno ognjeno moč," je dejal. "Skupaj krepimo naša prizadevanja, da zagotovimo, da bo Ukrajina zmagala v tej vojni in zagotovila trajen mir," je prepričan britanski premier.
Odločitev Berlina so pozdravili tudi v Parizu. Francija meni, da to "širi in krepi" podporo, ki jo je Pariz v začetku meseca zagotovil Kijevu z dobavo lahkih oklepnih vozil AMX10-RC, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Elizejske palače.
Francoska vlada sicer še ni sprejela odločitve o pošiljanju bojnih tankov leclerc, česar pa predsednik Emmanuel Macron ni izključil.
"Potrebujemo vso moč, ki je na voljo, ker se borimo proti tej tiraniji," je sicer že na Svetovnem gospodarskem forumu dejal ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. "Tega ne moremo početi samo z motivacijo in moralo," je dodal.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba in obrambni minister Oleksij Reznikov sta zagotovila, da bo Ukrajina tanke uporabljala odgovorno in izključno za obrambo.
Golob odločitev pozdravil in dodal, da gre za izrazito nemško notranjepolitično vprašanje
Premier Robert Golob je pozdravil odločitev Nemčije, ki je odobrila dobavo bojnih tankov leopard Ukrajini, a ob tem podaril, da gre za izrazito nemško notranjepolitično vprašanje. "Vesel sem, da so se tako odločili," je na novinarsko vprašanje v izjavi na Brdu pri Kranju, kjer je nagovoril udeležence posveta slovenske diplomacije, dejal Golob.
"Ne verjamem, da bo to imelo odločilen vojaški vpliv, je pa to zelo močno simbolno sporočilo," je dodal. Nemčija po njegovih besedah s to odločitvijo na nek način "požiga mostove, ki jih je držala odprte".
Za Rusijo odločitev Berlina glede leopardov "izjemno nevarna"
"Ta izjemno nevarna odločitev prestavlja konflikt na novo raven konfrontacije in je v nasprotju z izjavami nemških politikov o nepripravljenosti Nemčije, da bi se vanj vpletla," je veleposlanik zapisal v izjavi.
Po njegovih besedah Nemčija in njene zahodne partnerice niso zainteresirane za diplomatsko rešitev spora, temveč - nasprotno - stavijo na njegovo zaostrovanje. "Odločitev Berlina pomeni, da se Nemčija dokončno odpoveduje zgodovinski odgovornosti do našega naroda zaradi grozljivih zločinov nacizma" v drugi svetovni vojni, je dejal Nečajev.
Ukrajina zaostrila kazni za neposlušnost vojakov in dezerterstvo
Zelenski je danes podpisal tudi zakon, ki zaostruje kazni za neposlušnost vojakov in dezerterstvo. Predvideva tudi strožje kazni za prekrške, kot so grožnje poveljnikom, beg z bojišča ali uživanje alkohola v vojski. Zakon kritizirajo borci za človekove pravice, ki so predsednika pred podpisom pozvali, naj tega ne stori.
"Namesto da bi se zahvalili vojakom, ki skoraj leto dni zadržujejo rusko invazijo v polnem obsegu in uspešno izvajajo operacije za osvoboditev ozemlja, dobimo zaporno kazen za najmanjše nestrinjanje ali pripombo poveljnikom," piše v peticiji proti zakonu. Ta je bila na spletni strani ukrajinskega predsedstva objavljena decembra, podpisalo pa jo je več kot 35.000 ljudi.
Nov zakon med drugim tudi prepoveduje sodiščem, da bi vojakom, ki so bili spoznani za krive, izreka nižje ali pogojne kazni. Pripadnikom ukrajinskih oboroženih sil tako za dezerterstvo grozi do 12 let zapora, za neposlušnost ali zavrnitev boja do deset in do sedem let za grožnje nadrejenemu.
Zakon je decembra sprejel ukrajinski parlament, borci za človekove pravice pa so predsednika Zelenskega nato pozvali, naj ga ne podpiše, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V bran zakonu je stopil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni, ki je dejal, da njegovo stališče odraža stališče "poveljnikov skupin in vojaških enot, ki so zahtevali sistematično rešitev teh vprašanj". Dodal je, da "v času vojne potrebujemo hitre in učinkovite rešitve".
"Vojska temelji na disciplini. In če vrzeli v zakonodaji ne zagotavljajo, da se (takšna disciplina) spoštuje (...) to vodi k povečanju izgub," je na Telegramu še zapisal Zalužni.
KOMENTARJI (1644)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.