Američani bodo odločali o odpravi suženjstva

Ukinitev suženjstva je del reforme kazenskega prava. Njeni zagovorniki po pisanju časnika USA Today poudarjajo, da bi referendumi lahko prinesli večje spremembe za zapornike, kot sta ukinitev prisilnega dela ali višje plačilo za njihovo delo med prestajanjem zaporne kazni.

13. amandma k ameriški ustavi prepoveduje suženjstvo in neprostovoljno služenje, razen če gre za obliko kaznovanja za kazniva dejanja. To luknjo v zakonodaji so po vojni izkoriščali v državah ameriškega juga, kjer so sprejemali zakone, usmerjene proti temnopoltim, ob kršitvah pa so jih aretirali in silili v prisilno delo. Kaznivo dejanje je bilo na primer že, če se temnopolti belcu ni umaknil na pločniku ali je preglasno govoril.

Zapornikom ne plačujejo, izkoriščajo jih za popravila cest, pobiranje pridelkov, proizvodnjo registrskih tablic

Gospodarstva ameriških zveznih držav in razna podjetja še danes drži pokonci delo zapornikov, ki jim za to ne plačujejo ali pa jim plačujejo le malo. Kalifornijski kongres je zavrnil spremembo državne ustave o neprostovoljnem služenju, ker so tam vladajoči demokrati ugotovili, da proračun ne bo vzdržal, če bodo morali zapornikom plačati milijarde dolarjev v obliki minimalnih plač.

Zapornike izkoriščajo za popravila cest, pobiranje pridelkov, proizvodnjo registrskih tablic in druge storitve, ki polnijo proračun ali račune zasebnih podjetij. Vendar pa si zaporniki po drugi strani tudi sami želijo delati, da jim hitreje mine čas.

Ob tem ni odveč navesti podatek, da prebivalstvo ZDA predstavlja pet odstotkov svetovne populacije, delež zaporniške populacije pa je kar 25-odstoten. Vsak četrti svetovni zapornik je torej Američan. Po letu 1980 se je v ZDA za kar 750 odstotkov povečalo tudi število zaprtih žensk, o čemer smo že poročali.

Ameriška zaporniška populacija je začela naraščati v sedemdesetih letih 20. stoletja, v času predsednika Richarda Nixona, ki je med množičnimi protesti in uporom Črnih panterjev začel pozivati k "zakonu in redu" in razglasil vojno proti kriminalu in drogam. "V ZDA potrebujemo totalno vojno proti zlu, ki ga vidimo v naših mestih," je v televizijskem nagovoru Američanom dejal Nixon. Kaj se je najbolj skrivalo za temi besedami, pove odkrito priznanje predsednikovega svetovalca Johna Elrichmana v enem izmed kasnejših intervjujev. "V Nixonovi kampanji in njegovi administraciji smo imeli dva sovražnika. Protivojno levico in temnopolte ljudi. Vedeli smo, da ni bilo mogoče kriminalizirati nekoga samo zato, ker je proti vojni ali ker je temnopolt. Toda, s tem ko nam je hipije uspelo javnosti predstaviti kot kadilce marihuane in temnopolte kot uporabnike heroina ter oboje skupaj močno kriminalizirati, smo lahko razbili te skupnosti. Lahko smo aretirali njihove voditelje, prekinili njihova zborovanja in jih očrnili vsak večer v poročilih. Ali smo vedeli, da lažemo glede drog? Seveda smo vedeli ..." 

Po podatkih iz leta 2016 je zaprtih 2,2 milijona Američanov. V veliki večini so to prebivalci iz revnih in delavskih okolij, kjer velik delež predstavljajo temnopolti in Latinoameričani, zato je tudi njihov delež med zaporniki največji. 

Neprostovoljno služenje dovoljujejo tudi druge države, ne le tiste na jugu ZDA. Tak primer je Vermont, kjer so suženjstvo prepovedali leta 1777, vendar pa državna ustava dovoljuje neprostovoljno služenje v določenih primerih, kar želijo zdaj odpraviti.

Suženjstvo oz. neprostovoljno služenje so z referendumom leta 2018 že odpravili v Koloradu, kasneje istega leta pa še v zveznih državah Nebraska in Utah.