Del brazilskega amazonskega pragozda nezakonito prodajajo na Facebooku, je odkril BBC. Med zavarovanimi območji so nacionalni gozdovi in zemljišča, rezervirana za avtohtone prebivalce. Nekatere parcele, ki so jih našli med Facebookovimi oglasi, obsegajo celo 1000 nogometnih igrišč.
Vsakdo lahko najde parcele, ki jih nezakonito prodajajo, tako da v iskalno orodje Facebook Marketplace vtipka portugalske ustreznike za iskalne izraze, kot so "gozd", "domača džungla" in "les", in za lokacijo izbere eno od držav Amazonke. Nekateri seznami imajo satelitske slike in GPS-koordinate.
Mnogi prodajalci odkrito priznajo, da nimajo zemljiškega naslova, edinega dokumenta, ki dokazuje lastništvo zemljišč po brazilski zakonodaji. Nezakonito dejavnost spodbuja tudi brazilska živinorejska industrija.
Brez tveganja
Krčenje gozdov v brazilski Amazoniji je že deset let na vrhuncu, Facebook Marketplace pa je postal mesto za prodajalce, kot je Fabricio Guimarães, ki so ga posneli s skrito kamero. "Tukaj ni nobenega tveganja za pregled državnih agentov," je dejal, ko je hodil skozi pragozd, ki ga je požgal do tal. Z zemljišči, ki so bila nezakonito očiščena in pripravljena za kmetovanje, je svojo prvotno ceno potrojil na 29.000 evrov. Fabricio sicer ni kmet. V mestu ima stalno službo srednjega razreda in na deževni gozd gleda kot na naložbeno priložnost. BBC je pozneje stopil v stik s Fabriciem, da bi pridobil njegov odziv na preiskavo, vendar preiskave ni želel komentirati.
Odhod pod krinko
Veliko oglasov je iz Rondonije, najbolj izkrčene države v brazilskem deževnem gozdu. BBC je organiziral srečanja med štirimi prodajalci iz države in tajnim operativcem, ki se je predstavljal kot odvetnik, ki trdi, da zastopa bogate vlagatelje. En človek, imenovan Alvim Souza Alves, je poskušal prodati parcelo znotraj avtohtonega rezervata Uru Eu Wau Wau za približno 18.800 evrov v lokalni valuti. V rezervatu živi več kot 200 ljudi Uru Eu Wau Wau. Po navedbah brazilske vlade tam živi tudi vsaj pet skupin, ki niso imele stikov z zunanjim svetom. Toda na srečanju je Alves zatrdil: "Tam ni nobenega Indijca. Od tam, kjer je moja dežela, so oddaljeni 50 km."
BBC je oglas na Facebooku pokazal vodji skupnosti Bitaté Uru Eu Wau Wau. Dejal je, da je zemljišče na območju, ki ga je njegova skupnost uporabljala za lov, ribolov in nabiranje sadja. "To je pomanjkanje spoštovanja," je dejal. "Teh ljudi ne poznam. Mislim, da je njihov cilj krčenje avtohtonih dežel, krčenje gozdov, krčenje naših življenj, bi lahko rekli." Rekel je, da bi morale oblasti posredovati, in tudi pozval Facebook – "najbolj dostopno platformo socialnih medijev" , naj ukrepa sam.
Facebook trdi, da bi bil poskus, da bi ugotovil, katera prodaja je nezakonita, preveč zapletena naloga, da bi jo lahko sam izvajal, in bi jo morali prepustiti lokalnemu sodstvu in drugim oblastem. Dodal je, da je "pripravljen sodelovati z lokalnimi oblastmi", vendar je opozoril, da sam ne bo sprejel samostojnih ukrepov, da bi ustavil trgovino. "Naše trgovinske politike zahtevajo, da kupci in prodajalci upoštevajo zakone in druge predpise," pravi kalifornijsko tehnološko podjetje.
Nevladniki medtem trdijo, da vlada države noče ustaviti prodaje. "Kopenski napadalci se počutijo zelo močne do te mere, da se ne sramujejo, da na Facebooku sklepajo nezakonite zemljiške posle," je dejala Ivaneide Bandeira, vodja okoljske nevladne organizacije Kanindé, ki se že 30 let poskuša boriti proti krčenju gozdov v zvezni državi Rondonija. Dodala je, da izgublja upanje. "Mislim, da je to zelo težka bitka. Zares boleče je videti, kako se gozd uničuje in vse bolj krči," je dejala. "Nikoli, v nobenem trenutku zgodovine še ni bilo tako težko obdržati gozda."
Ilegalni trg zemljišč namreč poganja tudi pričakovanje amnestije. Alves je razkril, da je sodeloval z drugimi za lobiranje pri politikih, da bi jim pomagali pri zakonitem lastništvu ukradene zemlje. "Resnico vam bom povedal: če tega ne rešijo s predsednikom Bolsonaro tam, se tega ne bo več rešilo," je dejal o zdajšnji vladi. Skupna strategija je krčenje gozdov in nato pozivanje politikov k odpravi zaščitenega statusa, saj ta ne služi več prvotnemu namenu. Grabežljivci zemljišč lahko nato uradno od države kupijo parcele in s tem legalizirajo svoje terjatve.
Alves je novinarja pod krinko odpeljal k človeku, ki ga je označil za vodjo združenja Curupira. Brazilska zvezna policija je skupino opisala kot operacijo, ki si grebe zemljo, osredotoča pa se na avtohtono ozemlje. Dva moška sta novinarju povedala, da jima visoki politiki pomagajo pri organiziranju srečanj z vladnimi agencijami v prestolnici Brazilije. Rekli so, da je njihov glavni zaveznik kongresnik polkovnik Chrisóstomo, član Socialno liberalne stranke, katere član je bil Bolsonaro, dokler ni leta 2019 ustanovil lastne stranke.
Ko so se obrnili nanj, je polkovnik Chrisóstomo priznal, da je pomagal organizirati sestanke, vendar je dejal, da ne ve, da je bila skupina vpletena v kopenske invazije. "Niso mi povedali," je rekel. "Če so napadli deželo, nimajo več moje podpore." Na vprašanje, ali obžaluje organizacijo sestankov, je odgovoril: "Ne."
BBC se je za komentar obrnil tudi na Alvesa, vendar ta ni želel komentirati. Novinarji so vprašanja naslovili tudi na brazilskega ministra za okolje Ricarda Sallesa. Povedal je: "Vlada predsednika Jaira Bolsonara je vedno jasno povedala, da vlada ni strpna do kakršnega koli kaznivega dejanja, tudi okoljskega." Vlada je sicer proračun za inšpekcijske preglede zvezne agencije Ibama, ki skrbi za urejanje krčenja gozdov, znižala za 40 odstotkov.
Salles je dejal, da je pandemija koronavirusne bolezni ovirala kazenski pregon v Amazoniji in da so za krčenje gozdov odgovorne tudi vlade držav. "Letos je vlada ustanovila operacijo Verde Brasil 2, ki si prizadeva nadzorovati nezakonito krčenje gozdov, nezakonite požare in združiti prizadevanja med zvezno vlado in državami," je dodal. Vendar je Raphael Bevilaquia, zvezni tožilec s sedežem v Rondoniji, dejal, da se je stanje poslabšalo pod zdajšnjo vlado. "Razmere so res obupne," je dejal. "Izvršna oblast igra proti nam. To je razočaranje."
KOMENTARJI (32)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.