Alternativa UNRWI ne obstaja: 'Nikogar ne bo, ki bi jim ponudil zavetje in dal hrano'

Begunsko taborišče Šuafat že od samega začetka vojne ni bilo najbolj čisto in urejeno. A zdaj je še hujše. Na kaotičnih ulicah se vse bolj nabirajo vreče smeti, prebivalci pa se soočajo s slabimi sanitarnimi razmerami. In če je do sedaj za "normalno stanje" skrbela ekipa UNRWA, pa tega kmalu ne bo mogla več početi.

Kljub velikemu mednarodnemu pritisku, da ne bi ogrozili dela agencije ZN, je izraelski parlament ta teden namreč izglasoval prepoved delovanja organizacije na svojih tleh. Razglasili so jo tudi za teroristično skupino in prekinili vse sodelovanje ter komunikacijo med agencijo in državo. 

Novi ukrepi bodo začeli veljati čez 90 dni, kako močno bodo vplivali na 2,3 milijona prebivalcev v Gazi, ki so trenutno popolnoma odvisni od osebja, objektov in logističnih zmogljivosti UNRWA, pa še ni jasno. A uradniki ZN se bojijo, da bi bile lahko posledice katastrofalne. Poleg teh dveh milijonov ljudi, je še 900.000 ljudi na Zahodnem bregu odvisno od organizacije pri osnovnih storitvah. 

"Agencijo preučujem že vrsto let in z gotovostjo lahko trdim, da takšni agenciji ni alternative. Ni podobna drugim agencijam ZN glede obsega in razsežnosti tega, kar od nje zahtevata mednarodna skupnost in Izrael," je za Guardian opozorila Maya Rosenfeld, sociologinja na hebrejski univerzi v Jeruzalemu. "Izvajalci nujnih ukrepov sicer lahko za kratek čas posredujejo, vendar ne morejo nikakor nadomestiti tega kar UNRWA počne."

Zakonodaja proti agenciji ZN, ki je bila sprejeta v knesetu z 92 glasovi proti desetim, pomeni močno zaostrovanje odnosov z ZN. Trenja so se še bolj zaostrila po napadih Hamasa lani 7. oktobra, v katerem je po trditvah Izraela sodelovalo 12 uslužbencev agencije. Po neodvisni preiskavi so sicer odpustili več uslužbencev, vendar zanikajo izraelske obtožbe, da kar deset odstotkov od 13.000 zaposlenih podpira palestinsko militantno skupino.

In UNRWA ima res veliko nalogo v Gazi. Po podatkih na spletni strani agencije je trenutno ogroženih 96 šol na Zahodnem bregu, ki jih obiskuje 45.000 učencev ter 43 zdravstvenih centrov, vse storitve razdeljevanja hrane za begunske družine in psihološke podporne storitve. Pred vojno je UNRWA upravljala 278 šol za 290.000 učencev, vodila 22 zdravstvenih centrov in delila pakete hrane več kot milijonu ljudi. Zdaj služi kot ključna reševalna linija v nujnih primerih.

Če bo prepoved uveljavljena, bo Izrael prenehal izdajati vstopna in delovna dovoljenja za tuje osebje in prenehal usklajevanje z izraelsko vojsko, s tem pa se bo ustavil dotok pomoči v Gazo. "Več sto ljudi se bo primoranih soočiti z lakoto," je potrdil Chris Gunness, nekdanji tiskovni predstavnik Unrwa.

Razmere pa vse hujše. Na obleganem severu Gaze, kjer je Izrael prejšnji mesec obnovil zračno in kopensko ofenzivo, katere namen je po mnenju kritikov prisiliti okoli 400.000 preostalih ljudi, da odidejo na relativno varno južno območje, so razmere "apokaliptične", je dejal Gunnes. 

S prepovedjo agencije pa ni sigurno kaj te ljudi sploh čaka. "Nikogar ne bo, ki bi jih sprejel, jim dal zavetje, zagotovil hrano, vodo, zdravila in sanitarne izdelke za ženske in dekleta. Dolgoročno bo 300.000 otrok, ki jih Unrwa zdaj izobražuje v Gazi, postala izgubljena generacija," je poudaril. "To bo resno ogrozilo možnosti za mir na Bližnjem vzhodu za več let naprej." UNRWA bo morala v Jeruzalemu zapreti svoj sedež, v Šuafatu, edinem od 27 begunskih taborišč na palestinskih ozemljih, ki so bila ustanovljena za nastanitev razseljenih ljudi leta 1948, pa bi 16.500 ljudi takoj ostalo brez zdravstvenih in izobraževalnih storitev. Agencija skrbi tudi za potomce beguncev, ki jih je v Gazi, Libanonu, Jordaniji in Siriji več kot pet milijonov.

Izrael sicer zagotavlja, da bo kljub temu, sodeloval z drugimi mednarodnimi partnerji, da bi omogočili humanitarno pomoč civilistom v Gazi, a na način, "ki ne bo ogrozil Izraela. Kljub taki obljubi, do sedaj še niso predlagali alternativne strukture pomoči za Palestince.

Mnogi Palestinci so prepričani, da ne gre samo za to, da se prepove delovanje agencije temveč predvsem za to, da se vseh Palestincev znebijo. "Unrwa vodi šole in zdravstveno kliniko, bodo Izraelci prišli in to storili?" se sprašujejo.

Zaradi odvisnosti od ZDA in prostovoljnega financiranja je bila agencija zelo ranljiva že več časa. Trumpova administracija je leta 2018 zmanjšala financiranje, češ da druge države ne plačujejo enako in da je agencija "ovira za mir". Velik del finančne vrzeli so sicer nato nadomestile druge države, dokler ni Bidnova administracija leta 2021 obnovila financiranje. 

Nato pa je po napadih lansko leto, več zahodnih donatorjev prekinilo financiranje agencije, čeprav so vsi razen ZDA, zdaj obnovili finančno podporo.