Ali v Springfieldu res jedo mačke in pse?

Springfield je na prvi pogled tipično mestece v ameriški zvezni državi Ohio. Slikovite hiše v središču spominjajo na čas razcveta mesta, nedaleč stran pa območja, polna propadajočih trgovskih centrov kažejo drugo podobo. 

Prebivalstvo mesta je še pred nekaj leti strmo upadalo, vse dokler se tja niso naselili migranti iz obubožane karibske države Haiti. Haitijce so v Springfield privabili razmeroma nizki življenjski stroški in ponudbe za delo v lokalnih tovarnah, ki so mrzlično iskale delovno silo. Po ocenah v mestu, ki sicer šteje okoli 60.000 prebivalcev, trenutno tam živi med 12.000 in 15.000 Haitijcev. 

Lokalno gospodarstvo in del domačinov so prišleke pozdravili, nekateri pa so glasno izražali svoje nezadovoljstvo zaradi problemov, ki jih prinaša nenadno povečanje prebivalstva – višje najemnine in obremenjene šole ter bolnišnice. Napetosti v mestu so se povečale lani, ko je priseljenec s Haitija z vozilom trčil v šolski avtobus, v nesreči pa je umrl 11-letni deček. Voznik je bil zaradi nenaklepnega uboja obsojen na devet let zapora. 

Letos poleti pa se je na družbenih omrežjih razširila nova teorija – domači hišni ljubljenčki so postali tarča haitijskih priseljencev. Domačinka Erika Lee je na Facebooku delila objavo o mački prijatelja sosedove hčerke, ki je izginila, nato pa so jo domnevno našli mrtvo, obešeno na veji na dvorišču haitijskega soseda, ki naj bi jo nameraval pojesti. A izkazalo se je, da je soseda za zgodbo izvedela od "tretje osebe". Lastnik mačke je bil "znanec prijatelja" in ne znanec hčerke, informacije, ki jih je širila na družbenem omrežju, pa neresnične.

Lee je kasneje za NBC News dejala, da ji je žal zaradi širjenja dezinformacij. "Eksplodiralo je v nekaj, česar nisem želela," je povedala. Ni si namreč predstavljala, da bo zgodba postala viralna in da se bodo lažne informacije tako hitro razširile. Objavo je izbrisala, a bilo je prepozno. 

K lažnim obtožbam so prispevale tudi druge objave, vključno s fotografijo moškega, ki v rokah drži mrtvo gos. Fotografija ni bila posneta v Springfieldu, ampak v Columbusu. Širil se je tudi videoposnetek ženske, ki je domnevno ubila in poskušala pojesti mačko, a izkazalo se je, da posnetek ni nastal v Springfieldu, temveč v Cantonu, in nima nobene povezave s haitijsko skupnostjo. Kot je razkril The Associated Press, je mačko ubila Alexis Telia Ferrell, ameriška državljanka in domačinka iz Cantona. Portal za preverjanje dejstev Snopes je poročal, da ima Ferrellova dolgo kriminalno kartoteko in je bila v preteklosti že večkrat aretirana.  

Lokalna policija in mestne oblasti so večkrat jasno povedale, da ni dokazov o takšnih zločinih, vendar to ni preprečilo, da bi se laži razširile po državi in zanetile nacionalno norijo, ki je pristala na odru predsedniške razprave. Nekdanji predsednik Donald Trump in njegov podpredsedniški kandidat JD Vance sta neutemljene obtožbe večkrat ponovila. 

"V Springfieldu jedo pse. Ljudje, ki so prišli, jedo mačke," je dejal Trump na soočenju s Kamalo Harris. Po razpravi je župan mesta Rob Rue, sicer republikanec, za BBC dejal, da bi morali ljudje bolje razumeti težo svojih besed in kako lahko te negativno vplivajo na skupnost. 

Nekateri mediji, naklonjeni Trumpu, so iskali dokaze o domnevnih zločinih in v nekaterih primerih ponujali denarne nagrade za dokaze o ugrabitvi mačk. Dokazov ni bilo, a to ni preprečilo napetosti med haitijsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Priseljenci s Haitija so bili deležni groženj in žaljivk, lokalne šole in podjetja pa so začela prejemati grožnje z bombami, zaradi česar je guverner Ohia Mike DeWine v mesto napotil dodatne policiste. Grožnje, ki so bile lažne, naj bi izvirale iz tujine, kdo stoji za njimi, pa ni znano. V mestu so se pojavili tudi člani skrajne desničarske neofašistične organizacije Ponosni fantje. 

Trump je sprva obljubil, da bo obiskal Springfield in na lastne oči preveril, kaj se tam dogaja, napovedal pa je tudi masovne deportacije haitijskih migrantov iz mesta, čeprav večina od njih v ZDA biva zakonito. Haiti že več let pretresajo nasilni spopadi med tolpami, ki se krepijo, vse odkar je bil leta 2021 umorjen haitijski predsednik Jovenel Moise. Od leta 2011 haitijski državljani lahko pridobijo t.i. začasno zaščito v ZDA, ki jih ščiti pred deportacijo in jim omogoča vključitev na trg dela. Julija letos je Bidnova administracija podaljšala njihov status vse do februarja 2026. 

Trump se je z vprašanjem znova soočil sredi oktobra, ko ga je volivec in gledalec špansko govoreče televizije Univision v Arizoni povprašal, ali zares verjame, da priseljenci jedo hišne ljubljenčke. "Povedal sem samo to, o čemer se je poročalo. Jedo tudi druge stvari, česar ne bi smeli. Vse, kar počnem je, da poročam," je odgovoril Trump. Svojih virov ni navedel, kot je dejal, "vse piše v časopisih". 

Po besedah Haitijcev, ki živijo v Springfieldu, je najnovejša afera v mestu ustvarila vzdušje strahu in paranoje. "Haitijci, ki so samo opravljali svoje delo, hodili v službo in se vračali domov, se zdaj bojijo hoditi po ulicah ali se zbirati," je za BBC dejala 26-letna Laura Koveleski, ki je odraščala v mestu in skupaj s svojo mamo, ki prihaja iz Haitija, vodi prevajalsko podjetje. 

V bran priseljencev je stopil tudi guverner DeWine, a ob tem priznal, da se v Springfieldu ob tako številčnem prihodu novih prebivalcev soočajo s številnimi izzivi, zato je napovedal, da bodo lokalne oblasti prejele dodatno finančno podporo. "Haitijci so sem prišli, ker so bile na voljo službe in zapolnili so veliko mest. Če govorite z delodajalci, vam bodo povedali, da delajo dobro," je poudaril DeWine. 

Televizije prekinjale predsednikove novinarske konference

Izjava, ki se je na koncu izkazala za laž, v primeru Trumpa ni novost, pravi profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević. Že v času njegovega predsedovanja in predvolilnih kampanij so preverjanja dejstev pokazala, da je bilo v njegovih nastopih, izjavah oz. govorih ogromno polresnic, manipulacij, napačnih kontekstov ali dezinformacij. "Tega je bilo zelo veliko in na koncu je prišlo celo do tega, da so v zadnje pol leta pred volitvami, ko je bil še predsednik, mnoge televizijske postaje prekinjale njegove tiskovne konference iz na nek način preverjevalnega razloga. Sredi tiskovne konference so ugotovili, da je v njegovem govoru toliko neresnic oz. dezinformacij, da pri tem širjenju ne želijo več sodelovati," pojasni.

Ob tem je alarmantno tudi dejstvo, da dezinformacije prihajajo od nekoga, ki naj bi bil vrhovna avtoriteta v državi, zato bi od njega posledično pričakovali, da govori resnico. "V Trumpovih izjavah je pogosto težava z dvema dimenzijama, tako s tem, da bi moral govoriti samo resnico, in pa tudi to, da bi moral govoriti celo resnico, torej celoten kontekst in ne kaj zamolčati," pravi Milosavljević. Kot dodaja, Trump pogosto podatke prilagodi svojih potrebam, v določenih primerih gre lahko celo za nek resničen podatek, a se nanaša na nek drug kraj in povsem drug časovni okvir. 

69 odstotkov volivcev verjelo, da zgodba drži

Javnomnenjska raziskava, ki jo je 22. septembra objavila televizija CBS, je pokazala, da 69 odstotkov vprašanih Trumpovih volivcev ocenjuje, da je novica, da haitijski priseljenci jedo mačke in pse, verjetno ali zagotovo resnična. Kljub temu da je preverjenje dejstev potrdilo, da je informacija lažna, volivci Trumpu še vedno verjamejo. Po besedah Milosavljevića so raziskave in študije pokazale, da je zanikovanje nečesa, kar je laž, po tem, ko je že bilo objavljeno, v resnici precej neučinkovito. "Tisti, ki nekaj želijo verjeti, bodo to verjeli še naprej in bodo to delili še naprej. Ta informacija bo dosegla tudi tiste, ki so jo mogoče ob prvi priložnosti prezrli, bodo pa nanjo naleteli pri vplivnežih na omrežjih X, TikTok ali kje drugje. Seveda pa pri tem ne bodo dobili informacij, da gre za laž ali polresnico," pove. 

Milosavljević poudarja, da ljudi pogosto vodijo tudi čustva, predsodki in stereotipi in ko prejmejo informacijo, ki je v skladu z njihovimi prepričanji, to le še potrdi njihovo predhodno predstavo. Soočenje ljudi z informacijami, ki niso v skladu z njihovimi predstavami, je medtem bistveno težje. "Zato je takšna informacija za Trumpa zelo učinkovita in koristna, ker bo prišla do milijonov ljudi. Mnogi niti ne bodo zainteresirani, da se to razišče. In dejstvo, da bo zanikanje prišlo s strani klasičnih medijev, ki jih Trump pogosto imenuje za 'fake news', bo na nek način v njihovih očeh potrdilo, da gre za očitno nekakšno zaroto proti Trumpu."

Neresnične navedbe o ubijanju hišnih ljubljenčkov niso prinesle širše debate o priseljevanju tujcev in s tem povezanimi vprašanji, temveč so družbena omrežja preplavile posmehljive objave, v katerih je Trump predstavljen kot "zaščitnik mačk" v Springfieldu. Analitiki opozarjajo, da lahko v ZDA opazujemo proces t.i. memifikacije, ki resno politiko in debato o resnih problemih pomika v ozadje, v ospredje pa zabavo. Že Neil Postman je sredi 80. let prejšnjega stoletja v svoji knjigi Zabavamo se do smrti govoril o pozabavljanju ameriškega političnega procesa, ki je vedno manj racionalen, vedno manj temelji na dejstvih in podatkih, hkrati pa vedno bolj na zabavi in videzu, spomne Milosavljević.  Gre sicer za vsesplošen trend, ki je prisoten tudi v Evropi in nenazadnje tudi v Sloveniji, kjer je forma postala bolj relevantna od vsebine. 

Da je Trump pri širjenju dezinformacij tako zelo uspešen, se veliko pripomogli tudi mediji. Milosavljević opozarja, da se je moral Trump pred leti ob vstopu v predsedniško bitko truditi, da je sploh postal republikanski kandidat, veliko več možnosti so namreč pripisovali drugim kandidatom, sam pa je bil označen za nekakšnega 'showmana na robu'. "Da je sploh postal legitimen showman na političnem odru, so ogromno pripomogli ameriški mediji, zato ker so mu dali ogromno prostora, po eni strani zaradi njegovih izjav, a hkrati tudi iz egoističnega razloga, v želji po doseganju večje branosti in gledanosti programov. Ti isti levi, liberalno usmerjeni mediji so imeli od njegove kampanje tudi ekonomske koristi, ne glede na to, da so se hkrati zgražali nad izjavami. Zagotovo ameriški mediji nosijo ogromen delež krivde, da je Trump sploh postal republikanski kandidat in pa kasneje predsednik ZDA," sklene Milosavljević.