Generalna skupščina s 141 glasovi potrdila resolucijo o Ukrajini

Resolucija poudarja potrebo po hitri sklenitvi celovitega, pravičnega in trajnega miru v Ukrajini v skladu z načeli Ustanovne listine ZN.

Potrjuje zavezo ZN suverenosti, neodvisnosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, zahteva takojšnjo prekinitev sovražnosti in poziva k takojšnjemu popolnemu in brezpogojnemu umiku ruske vojske z vsega ukrajinskega ozemlja.

Predlog resolucije je prirejen tako, da lahko dobi kar največjo podporo med 193 državami članicami ZN. Vse države, ki priznavajo dejstvo, da je Ukrajina samostojna, suverena in neodvisna država, ki jo je napadla sosednja Rusija, s podporo resoluciji ne bi smele imeti težav, so napovedovali pred sprejetjem. Nazadnje jo je podprlo 141 držav, sedem, med njimi seveda Rusija, jih je bilo proti, 32 se jih je vzdržalo. Slovenija je resolucijo podprla.

Za primerjavo: oktobra lani je resolucija, s katero so obsodili rusko priključitev ukrajinskih ozemelj, dobila celo 143 glasov, Rusijo pa so podprle le Sirija, Belorusija, Eritreja in Severna Koreja. 

'Agresija nima prostora v 21. stoletju'

Sinoči je generalno skupščino nagovorila tudi slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon. Izrazila trdno podporo tudi tokratni resoluciji in dodala, da agresija, kršitev ozemeljske celovitosti in priključevanje ozemelj tuje države nimajo prostora v 21. stoletju.

Pohvalila je pogum Ukrajincev, izrazila globoko zaskrbljenost zaradi civilnih žrtev in poročil o spolnem nasilju ter usode otrok, ki so izpostavljeni nasilju, izselitvam in izkoriščanju.

Visoki komisar za človekove pravice ZN Volker Turk je v torek dejal, da je invazija zahtevala najmanj 8000 življenj civilistov in 13.000 ranjenih. Večina žrtev je posledica uporabe topništva in zračnih napadov. Dodal je, da je žrtev verjetno še veliko več. Civilisti umirajo med zadovoljevanjem osnovnih potreb, kot je čakanje v vrsti za hrano in vodo.

"Namerni napadi ruske vojske na civiliste in ključno infrastrukturo predstavljajo najresnejše zločine, ki jih je treba kaznovati. Slovenija podpira vsa prizadevanja za kaznovanje kršiteljev mednarodnega prava," je dejala Fajonova.

"Moramo podvojiti diplomatska prizadevanja za zmanjšanje napetosti in konec vojne skozi politični dialog, pogajanja in druga miroljubna sredstva. Vsa mirovna prizadevanja, ki upoštevajo, kdo je agresor in kdo je žrtev, si zaslužijo našo podporo," je dejala.

Spomnila je, da vojna vpliva na ves svet z naraščanjem cen hrane, energije in inflacije. "Posledice se čutijo vsepovsod in rada bi jasno poudarila, da to ni posledica naše podpore Ukrajini, niti posledica našega odziva na nezakonito agresijo," je dejala in dodala, da je to posledica agresije in odgovornost agresorja.

"Ukrajina kljub vojni z izvozom žita pomaga ljudem v stiski in se bori proti ekstremni lakoti. Slovenija se je pridružila prizadevanjem za pomoč tej pomembni pobudi s svojim prispevkom," je med drugim dejala ministrica in poudarila, da odziv na rusko agresijo ne pomeni, da so drugi spopadi, krize in izzivi pozabljeni. "Naš humanitarni odziv na druge potrebe se ni zmanjšal, naša solidarnost in odgovornost ostajata trdni."

Pred njo je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba dejanja Rusije opredelil kot genocid in države članice ZN pozval, naj podprejo resolucijo in s tem izrazijo podporo Ustanovni listini ZN. V tem slogu – s poudarjanjem Ustanovne listine ZN – so nadaljevali tudi ostali podporniki Ukrajine, ki so se zvrstili za govorniškim pultom.

Beloruski veleposlanik Valentin Ribakov je potem predstavil dva amandmaja in razlagal ruska stališča, da ne gre za invazijo, ampak posebno vojaško operacijo. Eden od amandmajev poziva k prepovedi prodaje orožja sprtima stranema.

Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija je vojno predstavil kot spopad med Zahodom in Rusijo s strateškim ciljem uničenja Rusije. Rusija se po njegovih besedah le brani, zahod pa ne more mobilizirati sveta za križarsko vojno proti Rusiji.

Visoki predstavnik EU Josep Borrell je zanikal, da bi šlo za spopad med Zahodom in Rusijo, temveč za nezakonito vojno, ki je prizadela ves svet. "Če ne ustavimo Rusije, bo to povečalo tveganja za vsako državo na svetu. Prvi korak k miru je enostaven: Rusija mora nehati napadati," je dejal in beloruske amandmaje označil za vnašanje zmede.

Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield je, opremljena z značko v obliki ameriške in ukrajinske zastave, državam sporočila, da imajo priložnost pokazati, kje stojijo glede ruske agresije proti Ukrajini. Tudi ona je resolucijo predstavila kot branik Ustanovne listine ZN.

Kanadska ministrica Melanie Joly je med drugim izpostavila naraščanje revščine po svetu zaradi dejanj ruskega predsednika Vladimirja Putina in dodala, da Putin z dejanji jasno kaže, kaj si misli o ZN.