'Afrika je kot Amerika v času zlate mrzlice – kontinent prihodnosti'

Francija je v zadnjih letih priča porastu nacionalizma in desnih političnih strank, ki spodbujajo ostrejše ukrepe proti priseljencem. Poleg tega so podatki francoskega notranjega ministrstva pokazali občuten porast rasističnih kaznivih dejanj – lani so zabeležili več kot 15.000 primerov, povezanih z raso, vero ali etnično pripadnostjo. Nedavna raziskava pa je razkrila, da je kar 91 odstotkov črnske populacije v Franciji doživelo rasno diskriminacijo, poroča BBC, ki navaja, da se dogaja "tihi eksodus" Francozov afriškega porekla v države, od koder prihajajo njihovi starši. 

Po otroštvu, preživetem v Marseillu, kjer je bil že kot šestletnik žrtev rasnih žaljivk, se je Gomis odločil, da poišče bolj vključujoče okolje. Gomis je v Senegalu ustanovil turistično agencijo, ki je specializirana za potovanja ljudi, ki želijo raziskati svoje afriške korenine. 

In ljudi, ki iščejo okolje, ki bolj sprejema njihovo identiteto, je v Franciji vse več. 

Francoska vlada sicer ob tem vztraja, da sistematičnega rasizma v državi ni, vendar so mednarodne organizacije, vključno z Združenimi narodi, opozorile na problem diskriminacije pri francoskih organih pregona.

K odločanju za selitev sicer prispevajo tudi politične spremembe. Nova vlada premierja Michela Barnierja in notranjega ministra Bruna Retailleauja napoveduje zaostritev zakonodaje o priseljevanju. Ukrepi naj bi omejili tako legalno kot tudi ilegalno priseljevanje, kar povečuje občutek izključenosti pri priseljencih in njihovih potomcih.

Fanta Guirassy, 34-letna medicinska sestra in mati najstnika, za BBC pravi, da se v Franciji počuti vedno manj varno. Nedavni dogodek, ko je policija njenega sina ustavila in preiskala med klepetom s prijatelji, jo je močno pretresel. Kljub temu, da je bila rojena in vzgojena v Franciji, opaža, da v državi vse bolj postaja tujka.

Audrey Monzemba, učiteljica, ki nosi naglavno pokrivalo, je podobno razočarana nad Francijo. Kljub temu, da je izobražena in ima stabilno zaposlitev, pravi, da je vsakodnevno snemanje rute pred vstopom v šolo zanjo boleče in ponižujoče. 

Francoska politika sekularizma in prepovedi verskih simbolov v javnih institucijah jo je pripeljala do tega, da razmišlja o selitvi v Senegal, kjer meni, da bi lahko živela v skladu s svojo vero in vrednotami.

NIso pa družbene razmere edine, ki potomce priseljencev vlečejo v domače dežele njihovih staršev, je jasen Gomis. Meni, da Afrika ponuja več možnosti za razvoj in ustvarjanje kot Evropa. "Afrika je kot Amerika v času zlate mrzlice – kontinent prihodnosti," pravi. Zanj je Afrika kraj, kjer lahko ne le ponovno vzpostavi stik s svojo identiteto, ampak tudi razvija lastne podjetniške ambicije. "Vse je treba še zgraditi in razviti."

Kljub zgodovinskim bremenom kolonializma in suženjstva, ki še vedno obremenjujejo odnose med Francijo in Senegalom, postaja ta zahodnoafriška država tako priljubljena destinacija za tiste, ki iščejo novo življenje zunaj Francije. 

A mnogi ugotovijo, da tudi to ne pomeni življenja brez izzivov. Salamata Konte, Gomisova poslovna partnerka v turistični agenciji v Dakarju, pravi, da je bila, ko se je preselila iz Francije, sprva presenečena nad tem, da so jo Senegalci imenovali "Francozinja". Počutila se je zavrnjeno – v Franciji ni bila sprejeta, zdaj pa tudi v Senegalu ne popolnoma.

Gomis kljub tem začetnim izzivom meni, da je njegova odločitev prava. Pričakuje, da bo kmalu dobil senegalsko državljanstvo, kar vidi kot potrditev svoje pripadnosti afriškemu kontinentu. Razmišlja že o novih poslovnih priložnostih – naslednji korak je razvoj aplikacije za zmenke, namenjene prebivalcem Senegala.

Tudi Fatoumata Sylla, razvijalka programske opreme, namerava prihodnji mesec zapustiti Pariz in v Senegalu zagnati lastno podjetje. Njeni starši so jo že od mladosti spodbujali, naj ne pozabi svojih korenin, čeprav njen brat Abdoul dvomi o smiselnosti njene selitve. Meni, da njena pričakovanja glede Afrike ne odražajo realnosti.