Streli so odjeknili pri severnih vstopnih vratih na mednarodno letališče Hamida Karzaja, vpleteni so bil pripadniki afganistanskih varnostnih sil in za zdaj še neznani napadalci. Ubit je bil en policist, trije pa so bili ranjeni, je sporočila nemška vojska, ki je potrdila, da so bili v incident kasneje vpleteni tudi njeni pripadniki, prav tako tudi njihovi ameriški kolegi. Nemci so dodali, da ni bil poškodovan noben od vojakov.
Na območju okrog letališča v Kabulu še naprej vladata kaos in gneča, saj si želijo državo ob tujih državljanih po prihodu talibanov na oblast zapustiti tudi številni Afganistanci. Glede na navedbe neimenovanega predstavnika zveze Nato, ki ga navajajo tuje tiskovne agencije, naj bi sicer v tednu dni na letališču skupno umrlo že najmanj 20 ljudi.
Komercialna letala bodo opravila del poti
Iz Pentagona so sicer sporočili, da so v zadnjih 24 urah iz Kabula evakuirali 16.000 ljudi, poroča AFP. Ameriški Pentagon ob tem dodaja, da so od julija skupno iz Afganistana prepeljali že 42.000 ljudi, od tega 37.000, odkar se je pred dobrim tednom dni tik pred prevzemom oblasti s strani talibanov začela intenzivna evakuacija.
"Toliko ljudi ni mogoče evakuirati brez bolečin in pretresljivih slik, ki jih vidite," je novinarjem v Beli hiši pojasnjeval Joe Biden. Ameriški predsednik se sooča s številnimi očitki zaradi kaotične evakuacije po bliskovitem napredovanju talibanov in njihovem prevzemu oblasti.
V nedeljo je dejal, da so ZDA v zadnjem tednu z letališča evakuirale skoraj 28.000 ljudi, in dodal, da bodo v evakuaciji več deset tisoč Afganistancev in tujih državljanov iz Kabula po novem sodelovali tudi ameriški komercialni letalski prevozniki.
Kot poroča Reuters, gre za 18 letal šestih prevoznikov, kot so United in American Airlines ter Delta Air. Ta sicer ne bodo letela neposredno v Afganistan, bodo pa ljudi po pristanku vojaških transportnih letal prepeljala naprej na različne lokacije.
Ob vse glasnejših pozivih, naj ZDA podaljšajo rok za umik ameriških enot iz Afganistana, je dejal, da še vedno upa, da bodo ZDA do 31. avgusta dokončale evakuacijo več deset tisoč ljudi iz Kabula.
Zavzemanje za podaljšanje roka za evakuacijo
O krizi v Afganistanu bodo sicer v torek razpravljali tudi voditelji skupine G7. Na tokratnem virtualnem srečanju bi utegnilo biti izpostavljeno vprašanje morebitnega podaljšanja roka za evakuacijo tujih državljanov in afganistanskih zaveznikov. Tudi Biden je potrdil, da potekajo pogovori z voditelji drugih držav o preložitvi roka za umik ameriških enot iz Afganistana, vendar je izrazil upanje, da ga ne bo treba podaljšati.
"Bistveno je, da mednarodna skupnost sodeluje pri zagotavljanju varne evakuacije, da prepreči humanitarno krizo in da podpre afganistansko ljudstvo pri zavarovanju dobrobiti, ki jo je pridobilo v zadnjih 20 letih," je poudaril britanski premier Boris Johnson. Združeno kraljestvo je trenutno v vlogi predsedujoče skupini sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, ki jo sestavljajo še Kanada, Francija, Nemčija, Italija, Japonska in ZDA.
S podaljšanjem roka bi se morali strinjati tudi talibani, ki pa se očitno ne nameravajo
"Mislim, da mora biti vsem jasno, da ne gre samo za razpravo med voditelji skupine G7, gre za razpravo s talibani," pa je za britansko televizijo Sky News povedal državni sekretar na britanskem obrambnem ministrstvu James Heappey. "Talibani bodo lahko izbirali, ali bodo sodelovali z mednarodno skupnostjo in pokazali, da želijo biti del mednarodnega sistema. Lahko pa se obrnejo stran in rečejo, da podaljšanje ni možno," je pojasnil državni sekretar na britanskem ministrstvu.
Tiskovni predstavnik talibanov Suhail Šahin je medtem v današnjem pogovoru za Sky News v Dohi v Katarju zavrnil to možnost. "Če bosta ZDA ali Združeno kraljestvo zahtevala dodaten čas za nadaljevanje evakuacije, je odgovor ne. Ali pa bodo posledice," je poudaril. "Nastalo bo nezaupanje med nami. Če nameravajo nadaljevati okupacijo, bo to sprožilo odziv," je še dejal. Dodal je, da bo podaljšanje roka za evakuacijo pomenilo podaljšanje okupacije, "čeprav ni potrebe za to".
Pandžšir se upira talibanom
Talibani so medtem sporočili, da je več sto njihovih borcev na poti v dolino Pandžšir, enega redkih delov države, ki še ni pod njihovim nadzorom. Tam se njihovi nasprotniki pripravljajo na spopad, če jih talibani ne bodo vključili v pogajanja o oblikovanju vlade.
"Več sto mudžahedinov islamskega emirata je na poti v provinco Pandžšir, da bi vzpostavili nadzor nad njo, potem ko so lokalne oblasti zavrnile mirno predajo," so talibani zapisali na Twitterju.
Potem ko so talibani prevzeli oblast v Afganistanu, se je ponekod začel krepiti odpor proti njim. Med drugim so se v omenjeni provinci, ki leži severno od Kabula, začeli zbirati nekdanji pripadniki afganistanskih sil. Protitalibanske sile, združene v Nacionalni odporniški fronti (FNR), so sporočile, da je po prihodu talibanov na oblast v Pandžšir prišlo več tisoč ljudi.
FNR vodi Ahmad Masud, sin slovitega poveljnika upornikov proti talibanski vladavini Ahmada Šaha Masuda, ki je bil ubit 9. septembra 2001. Zbrati želi 9000 mož za boj proti talibanom, so sporočili. Tiskovni predstavnik FNR-ja Ali Majzam Nazri je povedal, da se pripravljajo na "dolgotrajen konflikt s talibani", če jih ti ne bodo vključili v pogajanja o oblikovanju vlade. "Pripravljeni smo braniti Afganistan in svarimo pred prelivanjem krvi," pa je dejal Masud.
Talibani so se sicer po navedbah ruskega veleposlanika v Kabulu pripravljeni pogajati s svojimi nasprotniki v Pandžširju. Talibani upajo na "mirno rešitev položaja, na primer s političnim dogovorom. Talibani nočejo prelivanja krvi in so pripravljeni na dialog," je zatrdil veleposlanik Dmitri Širnov.
KOMENTARJI (82)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.