Talibani v Afganistanu nadzorujejo že 85 odstotkov ozemlja

Dokončno naj bi se ZDA umaknile iz Afganistana do 11. septembra, na 20. obletnico napadov na newyorška dvojčka, je pred meseci razglasil ameriški predsednik Joe Biden. Umik naj bi bil sicer dokončan že nekoliko prej, do konca avgusta. Talibani, fundamentalistično gibanje, ki je državo nadzorovalo od devetdesetih let preteklega stoletja do prihoda ZDA 2001, so okrepili napade. Zavzeli pa naj bi že 85 odstotkov ozemlja. 

Odločitev o umiku sil iz države je v tem tednu kritiziral nekdanji predsednik ZDA George W. Bush in dejal, da bodo posledice "neverjetno slabe". V intervjuju za Deutsche Welle je rekel še, da bodo prebivalce Afganistana "prepustili pokolu". 

Talibanske sile so v zadnjih tednih napredovale po vsej državi, zavzele številne mejne prehode s Pakistanom, Iranom, Turkmenistanom. V sredo pa je njihova zastava zaplapolala tudi nad ključnim prehodom Spin Boldak s Pakistanom. Prav ta mejni prehod je strateško izjemnega pomena, saj omogoča neposreden dostop do pakistanske province Balučistan, kjer ima del vodstva talibanov že desetletja svoj sedež. Tam je tudi neznano število borcev, ki redno odhajajo v Afganistan.

ZDA medtem napovedujejo novo operacijo, s katero naj bi pred talibani zaščitili Afganistance, ki so sodelovali z Američani, predvsem prevajalce. Te naj bi začeli evakuirati zadnji teden julija. "Gre za pogumne posameznike, cenimo vlogo, ki so jo odigrali v zadnjih letih," je dejala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki. Okoli 2500 ljudi naj bi sprva namestili v ameriških bazah do dokončne odobritve njihovih viz. 

Napredovanje talibanov in strah pred državljansko vojno je sprožil tudi novi val beguncev, od januarja letos je svoj dom zapustilo 270.000 ljudi, kažejo podatki Agencije Združenih narodov za begunce, notranje razseljenega je že 3,5 milijona prebivalstva. 

Številni bežijo v Iran, nato pa množično v Turčijo. Novinarji Guardiana so zgolj v dveh nočeh v tem tednu videli okoli 1900 ljudi, ki so prečkali mejo v provinco Van. 

Turčija že sedaj gosti največje število beguncev na svetu, približno štiri milijone. Večinoma gre za državljane Sirije, Afganistanci pa sledijo na drugem mestu. A njihovo življenje tu je vse prej kot enostavno. "Vsako poletje pride do povečanja prihodov iz Irana v Van. Afganistanci, ki pridejo, večinoma že prej živijo nedokumentirani v Pakistanu ali Iranu. Tu živijo v negotovosti, nimajo niti osnovnih človekovih pravic. Organizacija Združenih narodov je leta 2013 prenehala premeščati Afganistance iz Turčije v tretje države, razen v izjemno ranljivih primerih," je za Guardian dejal pravnik Mahmut Kaçan, ki deluje prav na področju migracij in pridobivanja azila. 

Zaradi poslabšanja varnostnih razmer v državi pa bo Švedska zamrznila vračanje zavrnjenih prosilcev za azil v Afganistan. "Odločitev začne veljati takoj in bo veljala do nadaljnjega," je sporočil predstavnik urada za migracije Carl Bexelius. Na Švedskem trenutno na deportacijo v Afganistan čaka približno 7000 afganistanskih prosilcev za azil, ki so jim prošnje zavrnili.

Odločitev je začasna, vse, ki čakajo na deportacijo, pa bodo vrnili v Afganistan, ko se razmere ustalijo, je sporočil švedski urad za migracije.Tudi Finska se je pred kratkim odločila, da začasno ne bo izvajala deportacij v Afganistan.