G7 od talibanov zahteva varen prehod tudi po 31. avgustu

Voditelji G7 so v torek razpravljali tudi o podaljšanju roka za evakuacijo iz Afganistana, potem ko je bilo v zadnjih dneh mogoče slišati vse glasnejša opozorila, da bo do 31. avgusta praktično nemogoče iz države evakuirati vse tuje državljane ter domačine, ki so sodelovali s tujimi silami, sedaj pa jim grozi maščevanje novih oblasti. Da tujih sil tudi septembra ne bodo tolerirali, so že jasno pokazali talibani; njihov predstavnik je v ponedeljek posvaril pred posledicami podaljšanja roka. 

Ameriški predsednik Joe Biden kljub številnim pozivom, naj podaljša rok za umik ameriških vojakov iz države in s tem evakuacijo državljanov zahodnih držav in afganistanskih sodelavcev, tako vztraja pri 31. avgustu. Zahodne države so množično evakuacijo sprožile sredi meseca, ko so oblast v Afganistanu prevzeli talibani.

Britanski premier Boris Johnson, čigar država trenutno predseduje skupini G7, je ob tem dejal, da članice skupine G7 ostajajo zavezane Afganistanu in da želijo pomagati pri soočanju s humanitarno krizo, ki jo doživlja ta država.

"Pogoj številka ena", pri katerem vztraja skupina G7, pa je varen prehod za vse, ki želijo zapustiti Afganistan, tudi po 31. avgustu. Skupina sedmih gospodarsko najrazvitejših držav, ki jo sestavljajo Velika Britanija, ZDA, Kanada, Francija, Nemčija, Italija in Japonska, ima po Johnsonovih besedah na razpolago pomembne vzvode pritiska - gospodarske, diplomatske in politične, vključno z zadrževanjem sredstev.

"V sodelovanju s partnerji, predvsem zavezniki v Natu, bomo odločno in solidarno nadaljevali boj proti terorizmu. Prihodnja afganistanska vlada bo morala spoštovati afganistanske mednarodne obveznosti in zavezanost zaščiti pred terorizmom ter varovanje človekovih pravic vseh Afganistancev, predvsem žensk, otrok, pa tudi etničnih in verskih manjšin," so voditelji zapisali v skupni izjavi, ki jo je na spletni strani objavila britanska vlada. Zatrdili so, da bodo talibani odgovarjali za svoja dejanja na področju boja proti terorizmu in človekovih pravic.

V skupni izjavi so ob tem vse strani v Afganistanu pozvali k oblikovanju vključujoče in reprezentativne vlade, v kateri bodo zastopane tudi ženske in manjšine. Johnson je na novinarski konferenci po srečanju dejal še, da bo Združeno kraljestvo evakuacije svojih državljanov in afganistanskih sodelavcev nadaljevalo, dokler bo mogoče. Doslej so evakuirali več kot 9000 ljudi. "Prepričani smo, da jih lahko iz države spravimo še na tisoče, vendar pa se razmere na letališču ne izboljšujejo," je povedal.

Nemška vojska pa je doslej iz Afganistana evakuirala skoraj 4000 ljudi. Merklova je povedala, da bo skušala Nemčija ljudi iz Afganistana evakuirati tudi po umiku tujih sil iz države. Zato zdaj potekajo "zelo intenzivni" pogovori o nadaljnjem delovanju letališča v Kabulu.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg pa je na zasedanju G7 poudaril, da mora letališče še naprej obratovati, da bodo lahko nadaljevali evakuacije. Evropska unija je ob tem pozvala ZDA, naj varujejo letališče v Kabulu tako dolgo, kot je potrebno, da bi končali evakuacijo tujih državljanov in afganistanskih sodelavcev. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je talibanske oblasti pozval, naj omogočijo prost prehod do letališča. 

Von der Leynova napovedala povečanje humanitarne pomoči 

Združeni narodi sicer že svarijo pred humanitarna katastrofo v Afganistanu. Že septembra bi tam lahko začelo primanjkovati hrane, če mednarodna skupnost ne bo že zdaj ukrepala. A dostavo prve pomoči močno otežuje kaotično stanje na letališču v Kabulu. 

Nemški zunanji minister Heiko Maas je po poročanju Guardiana napovedal, da bo voditelje G7 pozval, naj zagotovijo dodatna sredstva za humanitarno pomoč. "Menim, da morajo države G7 izpolniti svoje dolžnosti in najti odgovor, ki bo ublažil humanitarne stiske, ki so vidne že sedaj, v prihodnjih tednih pa se bodo še povečevale." 

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je po vrhu G7 na novinarski konferenci dejala, da je bila večina osebja držav članic EU že evakuirana iz Kabula. Dodala je, da so se na vrhu voditelji strinjali, da je njihova moralna obveza pomagati Afganistancem, potem ko so talibani ponovno prevzeli oblast v državi. "Situacija je zares tragedija za prebivalce Afganistana in velik korak nazaj za mednarodno skupnost."

V luči prihodnjih političnih pogovorov s talibani je EU na sestanku med drugim izpostavila spoštovanje človekovih pravic, zlasti žensk in deklic, kot tudi vprašanje pomoči in sodelovanja s sosednjimi državami, tudi v zvezi z migracijami. 

Vse glasnejše pa so kritike na račun ameriškega umika iz Afganistana. Iz uradnega Londona je tako slišati pritožbe, da Bidnova administracija ni jasno in odkrito sporočila svojim zaveznikom, koliko časa namerava obdržati svoje sile na terenu in nadaljevati evakuacijo. V nedeljo je tudi ameriški državni sekretar Tony Blinken priznal, da gre za "čustven čas za večino zaveznikov in partnerjev". 

Bacheletova na Svetu ZN za človekove pravice talibane pozvala k spoštovanju pravic žensk

Visoka komisarka Združenih narodov za človekove pravice Michelle Bachelet je danes talibane, ki so sredi meseca prevzeli oblast v Afganistanu, pozvala k spoštovanju pravic žensk. V uvodnem nagovoru na zasedanju je Bacheletova talibane pozvala, naj spoštujejo svoje zaveze, da bodo spoštovali pravice žensk in deklet, etničnih in verskih manjšin ter se vzdržali maščevanja. "Odgovornost je zdaj povsem na strani talibanov, da te zaveze uresničijo," je dejala. Kršenje človekovih pravic bi po njenih besedah "spodkopalo legitimnost storilcev tako v odnosu do ljudi kot do regionalnih in mednarodnih institucij ter drugih držav".

"Ključna skrajna meja bo to, kako bodo talibani obravnavali ženske in dekleta," je poudarila visoka komisarka. Pozvala jih je k spoštovanju pravic žensk do svobode, svobodnega gibanja, izobraževanja in zaposlovanja. Povedala je še, da je njen urad prejel verodostojna poročila o resnih kršitvah na območjih pod nadzorom talibanov, vključno z usmrtitvami po hitrem postopku, omejevanjem pravic žensk in preprečevanjem šolanja za dekleta.

Afganistanski veleposlanik pri ZN Nasir Ahmad Andiša, ki ga je imenovala zdaj že nekdanja vlada predsednika Ašrafa Ganija in še naprej zastopa državo, je od članic Sveta ZN za človekove pravice zahteval odločno ukrepanje. Pozval jih je, naj pošljejo močno sporočilo vsem stranem, vključno s talibani, da bodo imele zlorabe in kršitve človekovih pravic posledice.

Nevladne organizacije za človekove pravice so ta organ ZN pozvale k vzpostavitvi mednarodne misije za ugotavljanje dejstev, da bi ocenili razmere na terenu in dokumentirali kršitve, vključno z vojnimi zločini in zločini proti človečnosti, ter na podlagi tega zahtevali odgovornost. Vendar pa osnutek resolucije, predstavljen na današnjem zasedanju, vsebuje zgolj predlog, naj Bacheletova pripravi poročilo o razmerah na področju človekovih pravic v Afganistanu in ga predstavi na rednem zasedanju Sveta ZN, predvidenem za marec prihodnje leto.

Po navedbah več diplomatskih virov je več držav, ki bi sicer zahtevale ostrejšo resolucijo, zadržanih, saj se bojijo, da bi s tem razjezile talibane in ogrozile evakuacije svojih državljanov in afganistanskih sodelavcev iz države.