Vojna v Ukrajini razdrla višegrajsko enotnost, Golobov govor redkost

Na delovno-spoznavnem obisku se je na sedežu Evropske unije v juniju mudil Robert Golob, ki je na svoj prvi obisk v tujini odšel v Bruselj in se tam sestal s prvo damo Evropske unije, Ursulo von der Leyen. Pri ameriškem Foreign Policy so izpostavili, da je Golob 15 minut govora v Bruslju namenil energetskim problemom Evrope, kar da je izjemna redkost. Ponavadi politični novinci večinoma zgolj poslušajo in na kratko spregovorijo.

Golob jih je presenetil tudi, ko je govoril še v imenu Belgije, Nizozemske in Luksemburga. "To, da bi zahodnoevropski predsedniki vlad prosili srednjeevropskega kolega, naj govori v njihovem imenu, se pred petimi leti ne bi zgodilo," so še zapisali in dodali, da države v regiji končno postajajo polnopravne članice.

Nove članice EU lahko potrebujejo več let, da v Bruslju dosežejo svoj potencial. Nenazadnje morajo zagotoviti kompetentne javne uslužbence, ki obvladajo zapletena evropska vprašanja. Tudi 18 let po največji širitvi EU nekatere članice še vedno živijo s kompleksom manjvrednosti, dogajanje ocenjuje nizozemska kolumnistka Caroline de Gruyter.

Države srednje in vzhodne Evrope so se držale preprostega pravila: da se znebijo postkomunistične Evrope, bodo posnemale zahod. Taka pot je bila po splošnem prepričanju najkrajša pot do svobode in blaginje.

Vendar se je ta pot izkazala tudi za frustrirajočo. Tistega, ki posnema, preplavijo tudi občutki odvisnosti in manjvrednosti, tistega, ki je posneman, pa občutek pokroviteljstva. In prav to je pri državah vzhodne Evrope sprožilo politično reakcijo in razočaranje. Foreign policy je na tem mestu izpostavil madžarskega premierja Viktorja Orbana in prejšnjega slovenskega predsednika vlade Janeza Janšo, ki da sta se začela odkrito postavljati na stran nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Od Poljske in Madžarske do Češke in Slovaške so se politiki obrnili proti vsemu, za kar se je zavzemal Bruselj: neodvisnim institucijam, spoštovanju manjšin, svobodnemu tisku.

Zasuk zaradi vojne v Ukrajini 

Pri Foreign Policy izpostavljajo primer Poljske. V zadnjih letih je vladajoča poljska stranka Zakon in pravičnost politizirala sodni sistem in bila zaradi kršenja evropske vladavine prava stisnjena v kot. Zavrnili so tudi spoštovanje sodb Evropskega sodišča in kot odgovor jim je Evropska komisija zadržala sredstva EU, a Varšava pritiskom ni popustila. Zaradi spora je le redko kateri minister iz ostalih članic EU obiskali Poljsko.

Evropska politika pogosto vključuje oblikovanje koalicij med državami, ki želijo spodbuditi ali preprečiti odločitve v Bruslju, vendar je bila Poljska pogosto odrinjena na stranski tir. To dokazuje tudi poročilo Evropskega sveta za zunanje zadeve za leto 2020. Države so Poljsko uvrstile tik pod vrh držav, ki so jih najbolj razočarale.

Toda zdaj, ko je dogajanje v Ukrajini prioriteta celotne Evropske unije, je Poljska prevzela osrednjo vlogo. Sprejela je več milijonov Ukrajinskih beguncev, zagotovili so humanitarno in vojaško pomoč Ukrajini, ključna je tudi za zvezo NATO. Poljska zopet gosti evropske politike, tudi takrat, ko se prek njenega ozemlja odpravijo v Kijev. Poljska je tudi prva država, ki je le nekaj dni po invaziji izpostavila vprašanje članstva Ukrajine v EU.

Poljska je nenadoma zopet videti verodostojna partnerka, s čimer želijo rešiti tudi že prej omenjeni spor z EU.

V luči dogajanja se je oslabila tudi Višegrajska skupina, ki so jo sestavljale Poljska, Madžarska, Slovaška in Češka. Skupina je skupaj nastopala tudi v Bruslju, zlasti pri vprašanju migracij. Ostro migracijsko politiko sedaj ohranja le še madžarski premier Viktor Orban, ki je pred kratkim v svojem govoru posvaril pred "mešanjem ras v Evropi". 

Omenjene države sicer še vedno ohranjajo svoja stališča do priseljevanj iz Afrike in Bližnjega vzhoda, vendar so z izjemo Madžarske sedaj vse sprejele ukrajinske begunce. V le nekaj mescih je tako Praga na primer sprejela več kot 80 tisoč Ukrajincev, po večini žensk in otrok.

Češka z julijem prevzela šestmesečno predsedovanje Svetu Evropske unije

Na vrh svojih prednostnih nalog so uvrstili krepitev "demokratičnih vrednot". Država želi očitno ponovno vlagati v Evropo, ocenjujejo pri Foreign policy. Prejšnjemu češkemu premierju Andreju Babišu bodo medtem sodili zaradi domnevne goljufije z evropskimi sredstvi. Za predsedovanje svoje države je namreč namenil tako skromna sredstva, da je imel njegov naslednik Petr Fiala že takoj težave z zaposlovanjem. V zadnjem trenutku je nato le uspel povečati kupni znesek, rešitev je našel tudi v prostovoljcih.