V Padovi več hospitalizacij zaradi okužb z virusom Zahodnega Nila kot covida

"Na intenzivni negi delam že več kot 30 let in doslej smo obravnavali le en primer vnetja možganov po okužbi z virusom Zahodnega Nila. Danes pa imamo na intenzivnem oddelku v Padovi deset bolnikov," je nad porastom presenečena tudi vodja oddelka v bolnišnici v Padovi Marina Munari, ki dodaja, da je število bolnikov, ki so hospitalizirani zaradi Zahodnega Nila, že preseglo število hospitaliziranih covidnih bolnikov, poroča La Repubblica. Direktor padovske bolnišnice je povedal, da je razmerje sedaj deset bolnikov zaradi virusa zahodnega Nila proti dvema covidnima bolnikoma.

V štirih italijanskih regijah so zabeležili že več kot 140 primerov, umrlo pa je 10 oseb, poroča Euronews. "Tvegano je predvsem območje Benečije. Čeprav gre za okužbo, ki je že dolgo poznana, nas je tokrat presenetil nevrološki odziv, ki je hujši kot po navadi. Bolniki imajo prizadeto živčevje in so v bolnišnici tudi več tednov," so še pojasnili.

Geografska razširjenost izbruha je morda presenetljiva, saj je južna Italija bolj vroča in vlažna kot sever, kar velja tudi za boljše življenjsko okolje za komarje, ki prenašajo virus. Vendar so nižine Benečije s svojim naravnim okoljem dejansko odlično gojišče za komarje, strokovnjaki so letos ugotovili, da se je število komarjev na tem območju povečalo za 27 odstotkov, je poročal italijanski časnik Corriere.

"Bolniki, ki smo jih sprejeli v enote intenzivne nege in imajo hujši potek, so v povprečju stari 74 let. Večinoma gre za moške, a v obravnavi so tudi mlajše osebe, najmlajši bolnik je star 51 let," je še pojasnila Munari.  Vsi hospitalizirani so najprej imeli povišano telesno temperaturo.

Prvega bolnika s simptomi Zahodnega Nila so sprejeli sredi julija, zato tudi še ne morejo oceniti, kakšne so morebitne dolgoročne posledice okužbe. Okrevanje v nekaterih primerih traja več mesecev, zato bi morali bolnike po okužbi spremljati tudi po šestih, devetih ali 12 mesecih. Dolgoročne posledice okužb niso nezanemarljive, poudarjajo v padovski bolnišnici. 

Ena od 150 oseb razvije težjo obliko bolezni

Po vbodu okuženega komarja večina ljudi ne zboli, saj v približno 80 odstotkih okužba poteka brez pojava bolezenskih znakov in simptomov. Le manjši del ima kratkotrajno vročinsko bolezen s simptomi, kot so slabo počutje, glavobol, vročina, izpuščaj, bolečine v mišicah in sklepih. Približno ena oseba na 150 pa razvije težjo obliko bolezni s prizadetostjo osrednjega živčnega sistema in znake, kot so okrnjena zavest, krči, nevrološki izpadi in motnje gibanja, navajajo pri NIJZ. Težjo obliko bolezni sedaj opažajo tudi pri primerih v Italiji. 

Ker je letos primerov več, ne izključujejo možnosti, da gre za mutacijo virusa, ki je postal agresivnejši, a to bodo lahko potrdili šele po analizah, ki jih opravljajo tudi v padovski bolnišnici. Učinkovitih protivirusnih zdravil zaenkrat še ni, zdravljenje je simptomatsko, torej z dajanjem zdravil, ki lajšajo simptome bolezni. 

V Evropi je bolezen sicer še vedno razmeroma redka, po zadnjih podatkih Evropskega centra so primere do začetka avgusta potrdili še v Grčiji, Srbiji, Romuniji in na Slovaškem.

Kako se virus prenaša?

Virus Zahodnega Nila se na človeka običajno prenaša s pikom okuženega komarja. Komarji se okužijo ob sesanju krvi okuženih ptic, ki predstavljajo naravni rezervoar bolezni. Stik s pticami ne predstavlja tveganja za prenos virusa. Drugi načini prenosa so redki in vključujejo prenos med ljudmi prek transfuzije krvi in komponent ter darovanih organov, kar je mogoče, vendar izjemno redko. Mogoč je prenos z matere na nerojenega otroka in prenos prek materinega mleka, pojasnjujejo pri NIJZ.