CNN zaradi njune varnosti ne razkriva njuni identiteti, prav tako so bili v času intervjuja v sobi iz varnostnih razlogov tudi predstavniki Ukrajine.
"90 nas je bilo. 60 jih je umrlo v prvem napadu, nekaj jih je bilo ranjenih," je eden od borcev opisal prvi napad v bližini kraja Bilogorivka, v regiji Lugansk. "Če je bila prva skupina neuspešna, so takoj poslali drugo, nato še tretjo."
Drugi od zajetih borcev je sodeloval v pet dni trajajočem napadu na meji med Luganskom in Doneckom na vzhodu Ukrajine. "Po gozdu so bile raztresene mine, zato so bili prvi koraki težki. Od desetih moških jih je bilo sedem takoj ubitih," je povedal in dodal, da so Ukrajinci nanje streljali, zato ranjencem niti niso mogli pomagati. "Nadaljevati sem moral pot, sicer bi zadeli še mene."
Opisal je, kako so borci umirali tik ob njem, molili in prosili za vodo. "Misliš, da lahko vsaj za trenutek odložiš orožje in boš varen. A se je boj nadaljeval čez deset minut, Ukrajinci pa so bili vse bližje. Prisotnih ni nobenih čustev, le val za valom," se spominja silovitega obstreljevanja v gozdu.
Na območje so v enem trenutku pripeljali 400 Wagnerjevih borcev, nato so prišli še novi. Kdor je bil ranjen, se je sam poskušal premakniti na mesto, kjer ni bilo ognja. "Če ni bilo nikogar v bližini, si si sam nudil prvo pomoč."
V tednih, ki sta jih preživela na fronti, sta imela le en instinkt – preživeti. "Imel sem samo željo po preživetju, ne glede na ceno," sta priznala in razkrila, da sta postala otrpla do žrtev in ubijanja ukrajinskih vojakov.
Alternativa hoji skozi minska polja proti ukrajinski vojski je bila po pripovedovanju moških prav tako smrtonosna. "Brez ukaza se nismo mogli umakniti, ker bi nas ubili," je dejal eden od ujetnikov.
'Skopal si je grob, nato pa so ga ustrelili'
Kdor ni upošteval ukazov, ga je čakala smrt. V intervjuju sta razkrila tudi zgodbo moškega, ki je bil ob prvem napadu zelo prestrašen. "Prejeli smo ukaz, naj tečemo naprej. Vendar je ta moški poziv zavrnil in se skril za drevo. Obvestili so poveljstvo, nato so ga odpeljali 50 metrov stran od baze, kjer je kopal grob, nato pa so ga ustrelili."
Wagner je svoje borce novačil po zaporih. Avgusta in septembra lani je vodja skupine Jevgenij Prigožin s helikopterjem priletel v zapor in tudi njima ponudil šestmesečno pogodbo v zameno za pomilostitev. Eden od moških, ki je sedaj razkril zgodbo, bi moral v zaporu zaradi uboja odsedeti še deset let. "Presodil sem, da je šest mesecev bolje kot deset ali enajst let, ki bi jih lahko preživel v zaporu ... Želel sem si le začeti novo življenje," je priznal.
Kampanja novačenja po ruskih zaporih je bila v drugi polovici lanskega leta v polnem teku. Po ocenah zahodnih obveščevalnih služb in skupin iz zaporov je bilo rekrutiranih od 40.000 do 50.000 moških. V četrtek je Prigožin sporočil, da se je novačenje v zaporih končalo, vendar razloga ni navedel.
Tudi drugi borci so, tako razkriva eden od moških, v vojno odšli zaradi pomilostitve in ne zaradi denarja. "Nekateri so se pridružili skupini, čeprav jim je do konca prestajanja kazni ostalo le še 12 dni."
Za odhod na fronto so jim obljubili plačo, odplačilo posojil in čisto zgodovino
Zapornike so na dvorišču postavili v vrsto, Prigožin pa je dejal, da ima pooblastila, da lahko iz zapora vzame kogar koli. Idealni kandidati so bili morilci in roparji, je razril moški in dodal, da so vzeli skoraj vsakega. "Nekateri med njimi so bili nori. Takšni, ki, ko dobijo v roke orožje, ne vedo, kako z njim ravnati," je dodal.
Več sto zapornikov so po njunih navedbah z letali in avtobusi odpeljali tudi na poligon v rusko regijo Rostov, kjer jih je čakalo kratko in osnovno rokovanje z orožjem. Tudi zapornikom je kmalu postalo jasno, da jih pošiljajo na druga območja, kot so jim sprva obljubili.
"Prigožin je govoril o izbrisu vseh obsodb, da bomo služili šest mesecev, dobili predplačilo 240.000 rubljev (približno tri tisoč evrov) in da bo naša naloga držati obrambo na drugi liniji."
'Mislila sva, da so Ukrajinci že zapustili državo'
Sedaj priznavata, da sta bila zavedena, saj sta mislila, da se bosta borila proti Poljakom in različnim plačancem. "Mislila sva, da so Ukrajinci zapustili državo," pravita o obljubah iz zapora.
Eden od moških je poleg še enega soborca edini preživel iz skupine. Poveljstvo jima je ukazalo, naj se zakopata na položaju in čakata na evakuacijo. "Poslali so še eno skupino desetih vojakov, a so vsi umrli. Po voki-tokiju so nam povedali, da naj se znajdemo po svoje. Čez nekaj trenutkov so prišli Ukrajinci, sprožili strel ob moji nogi, nato sem se predal."
Oba sedaj priznavata, da sta se napačno odločila in da sta na fronto prišla z zavajajočimi informacijami. Eden je uspel vzpostaviti stik z družino, ki je mislila, da je umrl.
Oba bi se sicer rada vrnila v Rusijo. "Ni mi mar za Rusijo, ampak želim samo domov," je povedal eden od ujetnikov.
