Rusi jahte 'uvozili' v Estonijo, kjer pa o plovilih ne vedo nič

Najdražje plovilo, ki je bilo uvoženo v Estonijo, je deset let stara jahta Sunseeker Predator, ki je po dokumentih vredna 5,46 milijona evrov. Po ceni ji sledita Ferretti 780, dokončana pred štirimi leti za 3,37 milijona evrov in Azimut 78 za 3,08 milijona evrov. Vrednost kar tretjine jaht iz Rusije, ki so na seznamu, pa naj bi presegala milijon evrov. Najcenejša jahta iz Rusije je sicer osem metrov dolga jadrnica Bombus, ki stane nekaj več kot 150 tisočakov. 

Hkrati je po podatkih iz carinskih deklaracij šest jaht odplulo na Finsko in zanimivo – nobena na Švedsko, v Latvijo ali Litvo. Za Estonijo je na drugem mestu te lestvice sicer Turčija z 31 jahtami z ruskimi lastniki.

Postimees je pridobljene podatke posredoval tudi estonskemu davčnemu in carinskemu uradu s prošnjo, da jih preveri. Po nekaj dnevih so sporočili, da jahte uvožene v Estonijo iz Rusije sploh niso bile predložene estonski carini. Podatki estonske uvozne statistike tudi ne potrjujejo, da bi med letoma 2021 in 2023 v Estoniji prijavili tolikšno število plovil, je za Postimees povedala Karin Ulvik iz estonske davčne in carinske uprave.

Ker lahko nekatera plovila v EU vstopijo tudi začasno, ne da bi prijavila končni uvoz, estonska carina pa ni prisotna v vseh pristaniščih, se je davčna in carinska uprava s poizvedbo obrnila tudi na partnerske institucije. Tako estonska mornarica kot policija in uprava za mejno stražo sta potrdili, da v estonske vode ni vstopila nobena od jaht, ki so navedene v ruskih carinskih deklaracijah. 

Urad je nato opravil naključni pregled in ugotovil, da so nekatere od jaht, ki naj bi bile pripeljane v Estonijo, še vedno zasidrane na območju Rusije. 

Zakaj so Rusi svoja plovila prijavljali v drugih državah? 

Jaanus Rahumagi, ki se ukvarja z zagotavljanjem varnosti ladijskih družb po vsem svetu, ugiba, da bi lahko šlo za shemo, ustvarjeno posebej za rusko carino. Ruska carina namreč zahteva, da ladja s tujo zastavo po šestih mesecih brezcarinskega statusa v Rusiji zapusti državo ali pa plača davek, vendar imajo številna plovila urejene fiktivne dokumente. Po njegovem mnenju iz ruskih carinskih deklaracij sicer ni jasno, ali gre za premik plovil ali njihovo prodajo. 

Vendar pa bi tolikšno število ruskih plovil v estonski pristaniščih izstopalo, še meni, zato se mu zdi najverjetnejša možnost ta, da gre za iskanje birokratske luknje. "Lahko da obstaja estonski 'agent', ki odtisne žig in podpiše dokumente, da bodo ladje sprejeli v Estoniji. To verjetno ustreza tudi ruski carini."

"Če z estonsko zastavo plujejo v Sredozemlju, jim nihče nima kaj očitati"

Jaano Martin Ots, izvršni direktor estonskega centra za razvoj malih pristanišč, je dejal, da nobeden od kupcev jaht, prikazanih v ruskih carinskih deklaracijah, ni aktiven v estonskem navtičnem poslu, zato po njegovem mnenju ne gre za sistematično shemo. Ots sicer meni, da v Estoniji skorajda ni več ladij z ruskimi registracijami, večina jih je iz zimskih skladišč izginila že v prvem letu vojne. "Malo verjetno se mi tudi zdi, da bi ladje dejansko zaplule v estonsko morje, saj plovila brez posebnega dovoljenja niti ne morejo zapustiti Rusije."

"Mogoče so bile ladje v EU z ruskimi številkami že pred začetkom vojne, sedaj pa so morali plačati nekaj davka ter urediti lastništvo in verjetno so menili, da bo to najlažje urediti v Estoniji," meni Ots."In če z estonsko zastavo plujejo v Sredozemlju, jim nihče nima kaj očitati, navsezadnje gre za EU."

Carinske deklaracije razkrivajo tudi, da so jahte namenjene za oddajanje v najem, a Ots opozarja, da je to pogosta praksa za izogibanje nekaterim davkom, saj plovila nato običajno uporabljajo prav njihovi lastniki.

Primer ruskih plovil v estonskih pristaniščih tako še ni zaključen. Po besedah Ulvikove bodo še naprej sodelovali s pristojnimi institucijami, "da bi izključili morebitne primere izogibanja uvoznim sankcijam. Trenutno še ne vemo, ali je bil namen prijave izvoza iz Rusije tamkajšnja davčna ali carinska goljufija, vključno z navajanjem lažnih podatkov."