V Gazi znova komunikacijski mrk, kar otežuje tudi koordinacijo humanitarne pomoči

Humanitarna kriza v oblegani palestinski enklavi Gaza se z vsakim dnem poglablja. Približno 2,3 milijona prebivalcev je že 40 dni brez elektrike, vode in kakršnekoli pomoči. Primanjkuje hrane, zdravil in goriva. Zaradi pomanjkanja goriva so prebivalci znova odrezani tudi od sveta, saj telekomunikacijska podjetja ne morejo več nuditi internetnih in telefonskih povezav.  

Palestinsko telekomunikacijsko podjetje Jawwal je potrdilo, da telekomunikacijske storitve, vključno s stacionarnimi in mobilnimi telefoni ter brezžičnim internetom, niso na voljo, saj so se izčrpali vse vire energije, ki vzdržujejo omrežje, poroča britanski BBC. 

Da je na območju danes znova zavladal "popolni komunikacijski mrk", je opozoril tudi vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini. Ocenil je, da skuša izraelska stran na območju Gaze namerno onemogočiti njihovo delovanje. Agencija UNRWA zaradi večtedenske izraelske blokade območja tako kot tudi tam ujeti palestinski prebivalci ne prejema goriva, hrane in druge pomoči, da bi jo lahko razdelila med več sto tisoč ljudi, ki jo potrebujejo. "Verjamem, da gre za nameren poskus zadušitve in ohromitve operacije UNRWA," je dejal Lazzarini na novinarski konferenci v Ženevi.

"Jutri ne bo nobenih čezmejnih operacij na mejnem prehodu Rafa. Komunikacijska omrežja v Gazi ne delujejo, ker ni goriva. To onemogoča upravljanje ali koordinacijo konvojev humanitarne pomoči," so popoldne sporočili iz UNRWA.

Britanski BBC je medtem danes poročal, da je izraelska vojska na območju Han Junisa na jugu območja Gaze ponoči v štirih mestih odvrgla letake z opozorili, naj se prebivalci umaknejo v zaklonišča. Podobne letake je vojska pred začetkom kopenske ofenzive pred tedni odvrgla tudi na severu območja Gaze, spominja BBC.

Izrael že več kot mesec dni prebivalce severa območja Gaze poziva k umiku v t.i. varna območja na jug palestinske enklave, medtem ko nadaljuje operacije proti Hamasu. Združeni narodi so te pozive že večkrat kritizirali ob opozorilih, da nikjer v gosto naseljeni enklavi ni varno. Izrael namreč redno bombardira tudi jug Gaze.

ZN zavrača enostransko razglašena varna območja v Gazi

Izraelske oblasti so sicer sporočile, da so na območju Gaze vzpostavili t.i. varna območja za civiliste. A vodje številnih agencij Združenih narodov in drugih humanitarnih organizacij so zavrnili kakršnokoli vpletenost v t.i. varna območja za civiliste, ki jih je na območju Gaze predlagal ali vzpostavil Izrael. Njihova vzpostavitev bi bila mogoča le s soglasjem vseh strani, so poudarili. 

"Nobeno varno območje ni zares varno, če ga razglasi le ena stran in ga uveljavlja s prisotnostjo vojske," so zapisali v skupni izjavi. Med skoraj 20 podpisniki so med drugim vodje Svetovne zdravstvene organizacije, Visokega komisariata za begunce, Mednarodne organizacije za migracije ter Sklada ZN za otroke.

Pojasnili so, da nobena od organizacij ZN ni sodelovala pri vzpostavitvi teh območij ali poskrbela za prihod razseljenih oseb vanje. Izpostavili so, da bi pod sedanjimi pogoji enostranska vzpostavitev varnih območij v Gazi lahko pomenila tveganje za civiliste in izgubo življenj ter da je zato treba tovrstne predloge zavrniti. Strani v spopadu so dolžne med spopadi zaščititi civiliste, ne glede na to, kje se nahajajo. Zagotoviti morajo, da je za civiliste poskrbljeno in da jih lahko dosežejo humanitarni delavci, so dodali.

Opozorili so še, da je bilo zaradi "intenzivnih sovražnosti in obsežnega uničenja civilne infrastrukture" svoje domove prisiljeno zapustiti že skoraj 1,6 milijona ljudi na območju Gaze.

Izraelska vojska nadaljevala z racijami v bolnišnici Al Šifa

Medtem so enote izraelske vojske že drugi dan zapored prečesavale bolnišnico Al Šifa. Vojaki IDF so namreč v največjo bolnišnico v mestu Gaza vstopili iz noči na četrtek. V bolnišnici se je v tem času nahajalo okoli 2300 ljudi, poleg pacientov in zdravstvenega osebja tudi številne razseljene osebe, ki so svoje zatočišče našle prav tu. 

Izrael je napadel bolnišnico, saj trdi, da ima v predorih pod bolnišničnim kompleksom Hamas poveljstva in da tam skladišči orožje. Objavili so tudi posnetke domnevno zaseženega orožja, ki naj bi ga našli v eni od bolnišničnih stavb. 

Trdijo tudi, da so odkrili tudi poveljniške in nadzorne centre skrajnega palestinskega gibanja Hamas. Prav tako naj bi med preiskavo bolnišnice na računalnikih in drugi opremi odkrila informacije in posnetke o talcih, ki jih je Hamas zajel v Izraelu. A za zdaj dokazov, ki bi potrjevali te navedbe, javnosti še niso predstavili. 

Tako Hamas kot osebje in vodstvo bolnišnice navedbe Izraela o uporabi bolnišnice za vojaške namene zavračajo. 

Izraelska vojska zavzela pristanišče mesta Gaza

Izraelska vojska (IDF) je danes sporočila, da je od palestinskega islamističnega gibanja Hamas prevzela operativni nadzor nad pristaniščem mesta Gaza. Dodala je, da so pristanišče zavzeli po nekajdnevni vojaški operaciji oklepnih in pomorskih sil ob podpori letalstva ter da je bilo v spopadih ubitih 10 pripadnikov Hamasa.

Hamas so obtožili, da ga je pod krinko civilnega pristanišča uporabljal kot "center za urjenje komandosov za načrtovanje in izvajanje pomorskih terorističnih napadov", poročajo tuje tiskovne agencije. Gre sicer za majhno ribiško pristanišče, kjer je dejavnost omejena zaradi blokade območja Gaze, ki jo je Izrael uvedel leta 2007, ko je nadzor v območju prevzel Hamas.

Od začetka vojne s Hamasom pred 41 dnevi je izraelska vojska, ki nadaljuje kopenske in zračne napade, obkolila sever palestinske enklave in poročala o spopadih v središču mesta Gaza, kjer je zasedla parlament in več vladnih poslopij, ki pa so bili po trditvah Hamasa prazni.

"Vojaki preiskujejo eno stavbo za drugo in vsako nadstropje posebej," je dejal tiskovni predstavnik izraelske vojske in ponovil, da se v bolnišničnem kompleksu nahaja dobro skrita teroristična infrastruktura. Ob tem je dodal, da si Izrael prizadeva razkriti natančen obseg terorističnega omrežja, za to pa bi vojska lahko potrebovala več tednov.

Novinar, ki je ujet v bolnišnici, je danes za britanski BBC povedal, da je slišati streljanje izraelske vojske iz vseh smeri in da so vojaki vdrli v vse oddelke bolnišnice ter pri tem uničili južni del zidu bolnišnice in več kot deset avtomobilov.

Ministrstvo za zdravje v Gazi pa opozarja, da so izraelske sile v Al Šifi uničile radiološki oddelek, oddelek za opekline in oddelek za dializo. Prav tako naj bi zasliševale zdravnike, paciente in razseljene v bolnišnici, navaja francoska tiskovna agencija AFP.

Direktor bolnišnice Al Šifa Mohamed Abu Salmija je medtem ponovno opozoril, da so razmere tragične, pacienti pa sedaj že kričijo od žeje. Poročal je, da izraelske sile bolnišnico še vedno obkrožajo s tanki in brezpilotnimi letali, prav tako pa naj bi razstrelile glavni vodovod.

Po njegovih navedbah je v bolnišnici več kot 650 pacientov, 500 zdravstvenih delavcev in več kot 5000 razseljenih oseb. "Obstreljevanje se nadaljuje, nihče se ne more premikati iz ene stavbe v drugo, s kolegi pa smo izgubili komunikacijo," je še dodal.

Novinar AFP, ki se nahaja v bolnišnici, pa je dejal, da v izraelski operaciji v Al Šifi sodeluje več sto vojakov.

V Gazi naj bi zadeli dom vodje Hamasa

Izraelska vojska je zjutraj sporočila, da so v Gazi iz zraka zadeli dom vodje Hamasa Ismaila Hanijeha. Hanijeh, ki velja za glavnega vodjo militantne skupine, sicer že več let živi v Katarju. Njegov dom v Gazi naj bi Hamas sedaj uporabljal kot zbirno točko visokih voditeljev organizacije. Viri blizu Hamasu trdijo, da je bila hiša v času napadu prazna.

Po palestinskih volitvah leta 2005, na katerih je zmagal Hamas, je palestinski predsednik Mahmud Abas leta 2006 Hanijo imenoval za premierja. Leto dni pozneje ga je odstavil, ko je Hamas po večdnevnih bojih Abasovo gibanje Fatah pregnal z območja Gaze. Od takrat Hamas nadzira Gazo, Abas pa vodi palestinsko upravo na zasedenem Zahodnem bregu. Hanija je odstavitev zavrnil kot neustavno.

Izraelski vojaki naj bi v notranjosti begunskega taborišča al Šati, kjer se je Hanija rodil leta 1963, našli skladišče orožja pomorskih sil Hamasa, med drugim potapljaško opremo, eksplozivne naprave in orožje, trditve vojske navaja Guardian, ki informacij ni mogel neodvisno preveriti. Našli naj bi tudi eksplozivne pasove in sode, protitankovske izstrelke, opremo za komunikacijo, obveščevalne dokumente. 

Skladišče orožja naj bi Izrael odkril tudi pod pediatrično bolnišnico, v katero so vdrli ta teden. Izrael trdi, da so v kleti bolnišnice odkrili "poveljniški in nadzorni center Hamasa", ki bi ga lahko uporabljali za zadrževanje talcev. V bolnišnici naj bi se zadrževalo več tisoč oseb, od pacientov, zdravstvenega oseba in civilistov. 

Izrael zavrača resolucijo VS ZN s pozivom k humanitarnim premorom

Varnostni svet ZN je v sredo po več kot mesecu dni vojne med Izraelom in Hamasom z 12 glasovi za, nobenim proti in tremi vzdržanimi uspel potrditi resolucijo, ki sprti strani poziva k uvedbi humanitarnih premorov v spopadih v Gazi in poudarja potrebo po zaščiti civilistov, predvsem otrok. Vzdržali so se ZDA, Združeno kraljestvo in Rusija.

Resolucija, ki jo je predlagala nestalna članica Malta, sicer poziva še k takojšnji izpustitvi talcev, ki jih je zajel Hamas med napadi 7. oktobra.

Izraelsko zunanje ministrstvo je v odzivu v izjavi sporočilo, da "ni možnosti za daljše humanitarne premore, dokler je 239 talcev še vedno v rokah Hamasovih teroristov".

Izraelski veleposlanik pri ZN Gilad Erdan pa je bil do resolucije med drugim kritičen, ker ne omenja napada skrajnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra. Dejal je, da je besedilo "brez stika z realnostjo in brez pomena". Zatrdil je, da bo Izrael "še naprej deloval v skladu z mednarodnim pravom", poroča britanski BBC. 

Podobno se je odzvala ameriška veleposlanica pri ZN Linda Thomas-Greenfield, ki je dejala, da je "zgrožena, ker nekaj članic tega sveta še vedno ne zmore obsoditi barbarskega terorističnega napada, ki ga je nad Izraelom izvedel Hamas".

Türk opozoril na nevarnost širjenja konflikta na Zahodni breg

Visoki komisar Združenih narodov za človekove pravice Volker Türk je danes opozoril na vse večjo nevarnost, da se vojna z območja Gaze razširi na zasedeni Zahodni breg. "Že zdavnaj smo presegli fazo zgodnjega opozarjanja," je dejal Türk v Ženevi državam članicam ZN, ki jih je seznanil s svojimi nedavnimi obiski na Bližnjem vzhodu. "Sprožam najglasnejši možni alarm zaradi eksplozivnih razmer na zasedenem Zahodnem bregu," je poudaril.

Izrazil je globoko zaskrbljenost zaradi okrepitve nasilja in hude diskriminacije Palestincev v delu Zahodnega brega, ki ga zaseda Izrael, vključno z Vzhodnim Jeruzalemom. Opozoril je, da so zato tamkajšnje razmere potencialno eksplozivne.

Pozval je k prenehanju izraelske okupacije palestinskih ozemelj. "Palestinci imajo pravico do samoodločbe. Izrael ima pravico do obstoja," je poudaril. "Svoboda Izraelcev je neločljivo povezana s svobodo Palestincev. Palestinci in Izraelci so drug drugemu edino upanje za mir," je še izpostavil.

Izrael je zasedel Zahodni breg leta 1967 po arabsko-izraelski vojni. Na zasedenem območju, ki ga delno nadzirajo palestinske oblasti pod vodstvom Mahmuda Abasa, izvaja redne vojaške operacije.

Od začetka sedanje vojne s skrajnim palestinskim gibanjem Hamas, ki nadzira območje Gaze, je po palestinskih podatkih izraelska vojska od 7. oktobra na Zahodnem bregu prijela več kot 2000 ljudi. Izraelska vojska trdi, da jih je prijela več kot 1400 in da jih je večina povezanih s Hamasom. Na Zahodnem bregu sicer Hamas nima oblasti. V spopadih je bilo ubitih najmanj 180 Palestincev in trije Izraelci. Vse več pa je tudi poročil o nasilju judovskih naseljencev nad Palestinci. Po izraelskih podatkih pa je bilo od začetka vojne na Zahodnem bregu "več kot 550 poskusov atentatov".

Potem ko je minuli teden med obiskom v Egiptu in Jordaniji ter po pogovorih s humanitarnimi delavci tako Hamas kot Izrael obtožil vojnih zločinov v sedanji vojni, je Türk danes v Ženevi zaradi "izredno resnih obtožb o večkratnih in hudih kršitvah mednarodnega humanitarnega prava" še izpostavil potrebo po podrobni mednarodni preiskavi, saj morajo storilci odgovarjati.

Borrell pozval Izrael, naj ga ne prevzame bes

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je danes na obisku v enem od kibucev, ki jih je 7. oktobra napadel Hamas, pozval k takojšnji izpustitvi takrat zajetih talcev. Obenem pa je na Izrael naslovil poziv, naj ga v boju proti islamističnemu gibanju na območju Gaze ne prevzame bes.

"Pozivam k takojšnji in brezpogojni izpustitvi," je na obisku v kibucu Beri glede približno 240 talcev dejal Borrell. "Razumem vaše strahove in bolečino. Razumem vaš bes. A dovolite mi, da vas prosim, naj vas bes ne prevzame," je še povedal.

Izrael je sicer po njegovih besedah treba braniti, a kot je dodal v izjavi, ki jo povzema francoska tiskovna agencija AFP, "eno grozodejstvo ne opravičuje drugega: v zadnjih nekaj tednih so umrli nedolžni civilisti, vključno s tisoči otrok".

V kibucu Beri na jugu Izraela, ki leži blizu meje z območjem Gaze, so Hamasovi pripadniki 7. oktobra po navedbah lokalnih oblasti ubili okrog 85 ljudi, približno 30 so jih zajeli za talce.

Borrell, ki z obiskom Izraela začenja petdnevno turnejo po Bližnjem vzhodu, se je danes srečal tudi z izraelskim zunanjim ministrom Elijem Cohenom. Ob tem je ponovil, da se ima Izrael pravico braniti v skladu mednarodnim humanitarnim pravom, in spomnil, da je EU najostreje obsodila Hamasov napad.

Kot pa je poudaril, "nas od teroristov ločuje spoštovanje človekovega življenja". "Pozivamo k neoviranemu humanitarnemu dostopu in humanitarnim premorom, da bi lahko pomoč dosegla tiste, ki jo potrebujejo," je dejal in poudaril, da je umrlo že preveč civilistov.

"Da bi zagotovili, da se te grozote ne bodo nikoli več ponovile, je treba hitro najti trajno politično rešitev," je glede na izjave na omrežju X dejal Borrell. Tako Izraelci kot Palestinci si po njegovih besedah zaslužijo, da živijo v miru in varnosti s svojimi sosedi.

Hamas je v napadu 7. oktobra na jugu Izraela po navedbah izraelskih oblasti ubil okrog 1200 ljudi. Izrael je v odgovor sprožil obstreljevanje in kopensko operacijo proti Hamasu na območju Gaze, kjer pa je po podatkih tamkajšnjih oblasti umrlo že več kot 11.500 ljudi, od tega več kot 4650 otrok.