Evropa varčuje: zatemnitev izložb, ugašanje luči, temni spomeniki in subvencije

V Nemčiji in Italiji bo prekinitev dobave ruskega plina močno prizadela industrijo in številne domove, ki se grejejo na plin. Zategovanje pasu bodo medtem lažje prebrodili na Švedskem in Finskem, kjer plin predstavlja manjši del energetske sheme. Rezerve plina v EU so trenutno na 71 odstotkih, kar je približno devet odstotkov manj, kot so si zadali v začetku poletja. 

Kako bodo porabo plina zmanjšale članice? Pri Politicu so pregledali ukrepe nekaterih držav članic in ocenili, kakšni bodo politični in gospodarski vplivi teh ukrepov. 

Francoski plan: Trgovine naj zapirajo vrata 

Francoski plan, ki je še vedno v fazi osnutka, predvideva "energetsko treznost". Ministrica za energetski prehod Agnès Pannier-Runacher je že napovedala, da namerava vlada trgovinam prepovedati, da bi pustila odprta vrata, kadar obratuje klimatska naprava in ogrevanje. Prav tako želi prepovedati svetlobno oglaševanje v vseh mestih med 1. in 6. uro zjutraj. Ta ukrep že velja za mesta z manj kot 800 000 prebivalci in se po mnenju kritikov ne izvaja ustrezno.

S temi ukrepi naj bi se poraba energije v Franciji do leta 2024 v primerjavi z letom 2019 zmanjšala za 10 odstotkov. Francija iz Rusije dobavi približno petino plina. 

Politični odzivi so mešani. Leva politična opcija je ukrepe označila za 'majhne korake' ter pozvala k 'globlji preobrazbi'. Na desni so poteze označili kot simbolične, francoski predsednik Emmanuel Macron pa je dejal, da bi bilo dobro, "če bi za začetek ugasnil luči v Elizejski palači". 

Španski plan: Izložbe naj se po 22. uri zatemnijo 

Nekoliko radikalnejši načrt ima Španija. Izdali so odlok, ki podjetjem nalaga, da hlajenje klimatskih naprav omejijo na 27 stopinj Celzija, ogrevanje pa na 19. Trgovinam so naročili, naj namestijo avtomatska vrata, ki se bodo sama zapirala, medtem ko se bodo notranji prostori hladili ali ogrevali. Poleg tega se morajo izložbe po 22. uri zatemniti.

Španija iz Rusije dobavi okoli deset odstotkov plina, s predvidenimi ukrepi ocenjujejo, da jim bo uspelo porabo plina in nafte zmanjšati za pet odstotkov. Del opozicije z načrtom vlade ni zadovoljen, saj naj bi omejeval svobodo posameznika. Konservativna predsednica madridske skupnosti je celo napovedala, da ukrepov v Madridu ne bodo upoštevali, saj odvračajo turiste in potrošnike. 

Nemški plan: Ugasnjeni reflektorji pri zgodovinskih stavbah in spomenikih

V Nemčiji zavezujočega načrta še nimajo. Konec julija so izdali priporočila, v katerih stavbe in pisarne pozivajo, naj prenehajo s hlajenjem prostorov, kjer se ljudje ne zadržujejo redno, predvsem hodnikov in večjih dvoran. Da bodo lahko privarčevala tudi mala gospodinjstva, so odpravili zahtevo, da morajo najemniki v stanovanjih vzdrževati minimalno temperaturo. Nekatera priporočila bodo postala tudi pravno zavezujoča. 

Nemška mesta in zvezne dežele so sprejeli tudi lastne ukrepe, med drugim omejitve pri temperaturah v javnih stavbah in zmanjšanje ulične svetlobe. V prestolnici so zato pri 200 zgodovinskih stavbah in spomenikih ugasnili reflektorje. 

Ruski plin v Nemčiji predstavlja kar tretjino oskrbe s plinom, zato so vse glasnejši pozivi, naj vlada pripravi zavezujoče predloge, ne izključujejo tudi nove zakonodaje na področju skladiščenja plina. 

Italijanski načrt: Do februarja bo Italija 'v redu'

Italija je ena izmed držav EU, ki je najbolj odvisna od ruskega plina, ki  jim predstavlja približno 40 odstotkov. Kljub temu želijo do marca zmanjšati povpraševanje po plinu za sedem odstotkov. Vendar je država trenutno še brez načrta. Nekateri lokalni mediji so sicer videli prve osnutke, ki predvidevajo omejitev ogrevanja na 19 in hlajenja na 27 stopinj Celzija. Zmanjšali naj bi tudi nočne razsvetljavo in predčasno zaprli trgovine. 

V boju proti zmanjšanju porabe plina so Italijani povečali proizvodnjo električne energije iz premoga. Njihov minister za ekološki prehod Roberto Cingolani vztraja, da bo Italija do februarja "v redu", tudi če se popolnoma prekine dobava ruskega plina, saj je Rim v zadnjih mesecih sklenil več drugih pogodb za dobavo plina. 

Vsi glede napovedi niso tako optimistični, konkretne ukrepe na energetskem področju pa pričakujejo jeseni, saj bodo septembra v Italiji potekale volitve. 

Poljski načrt: Izolirajte svoje domove

Tudi Poljaki so še brez načrta za varčevanje. Dobavo plina iz Rusije so že skoraj izničili, zato so se sedaj usmerili na grožnjo pomanjkanja premoga. Predsednik vlade Mateusz Morawiecki je julija pozval Poljake, naj izolirajo svoje domove, saj jih čaka "težka" kurilna sezona. Država namerava za program čistejšega zraka nameniti dodatne milijarde, ki bodo namenjene prav subvencijam za boljšo izolacijo in nakup čistejših ogrevalnih sistemov. 

Analitiki ocenjujejo, da bosta pozimi na Poljskem lahko primanjkovala en do dva milijona ton premoga. Opozicija vladi očita, da namesto rešitev ponuja le nasvete in da so Poljaki prepuščeno samim sebi. 

Češki načrt: Priročnik z nasveti za varčevanje z energijo

Julija je češko ministrstvo izdalo priročnik za varčevanje z energijo, v katerem so nasveti za učinkovite prenove, vključno s senčenjem oken in ugašanjem luči. Minister za trgovino Jozef Síkela je dejal, da se večje spremembe začnejo pri posameznikih, saj je povprečna poraba plina na Češkem na prebivalca za 20 odstotkov višja od povprečja EU.  Med predlogi je tudi krajša uradna kurilna sezona.

Češka je sicer skoraj v celoti odvisna od ruskega plina, večina roma v industrijo, četrtina pa za ogrevanje gospodinjstvom. Načrtujejo tudi, da bi v nujnih primerih povečali porabo plina, na vezi so tudi z Nizozemsko, ki bi jim zagotovila več utekočinjenega plina, saj v državi spodbujajo prehod na toplotne črpalke. 

Strokovnjaki opozarjajo, da bi morali več pozornosti nameniti malim podjetjem, ki bi lahko prostovoljno zmanjšala svojo porabo. Med predlogi so tudi subvencije, ki bi jih lahko namenili gospodinjstvom za zmanjšanje porabe. 

Slovenski načrt: Omejitev hlajenja in ogrevanja v stavbah javnega sektorja

Industrija oziroma gospodarstvo porabita več kot 70 odstotkov vsega zemeljskega plina v Sloveniji. Vlada se bo zavzemala predvsem za to, da bi se industrija sama organizirala in porabo omejila na prostovoljni osnovi, je julija povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer. Poleg tega je vlada že sprejela priporočila, da javni sektor začne pri sebi, na primer z manj intenzivnim hlajenjem poleti in ogrevanjem pozimi.

V stavbah javnega sektorja prostore ne bodo smeli ohladiti na manj kot 25 stopinj, ponoči in čez vikend pa ne na manj kot 28 stopinj. Pozimi bo obratno, javne urade bodo lahko ogrevali na največ 20 stopinj, je ukrepe sporočil Humar. 

Javni sektor po besedah ministra zavzema od 5 do 10 odstotkov končne rabe energije, z ukrepi, ki jih predlagajo, ocenjuje, da bodo prihranili do 10 odstotkov energije. Pozval je tudi upravljalce stavb in klimatskih naprav, naj sisteme pregledajo sedaj in tudi pred zimo, da bodo sistemi dobro vzdrževani in pripravljeni na varčevanje.