Dvomilijonska Gaza v primežu navzkrižja interesov

Gaza je majhno območje, dolgo 41 in široko od šest do 12 kilometrov, med Izraelom, Egiptom in Sredozemskim morjem. Z več kot dvema milijonoma prebivalcev velja za eno najgosteje poseljenih območij na svetu. In medtem ko je v Izraelu povprečna gostota prebivalstva približno 400 ljudi na kvadratni kilometer, se v Gazi ta številka povzpne do 5500. 

Veliko večino, 99,8 odstotka, predstavlja muslimanska ločina Sunitov, približno 2000 do 3000 pa je arabskih kristjanov. Po podatkih Združenih narodov iz leta 2010 je skoraj polovica prebivalcev registriranih beguncev. Skoraj 40 odstotkov prebivalcev je mlajših od 15 let.

Po izraelsko-arabski vojni v letih 1948–1949, ki je sledila ustanovitvi izraelske države, je bila Gaza pod upravo Egipta. Takrat je v Gazo z območja, ki sedaj predstavlja jug Izraela, pobegnila množica Palestincev. V šestdnevni vojni leta 1967 jo je zasedel Izrael in jo Palestincem vrnil šele leta 2005, ko so se od tam umaknili zadnji izraelski vojaki in tisoči judovskih naseljencev, ki so živeli v ločenih naselbinah. Ta so bila po mnenju Izraela ključna za strateško obrambo države in so jih izraelske vlade, tudi tiste, ki so jih vodili laburisti, bolj ali manj diskretno podpirale in nagrajevale. 

Poleg Gaze je palestinsko ozemlje še Zahodni breg, s katerim upravlja gibanje Fatah pod vodstvom palestinskega predsednika Mahmuda Abasa. Med ločenima palestinskima teritorijema sicer vlada politični razkol. Na Zahodnem bregu so namreč postavili oblast brez sodelovanja s Hamasom. V Gazi pa je v frakcijskih spopadih z območja Gaze uspelo izriniti opozicijski Fatah.

Na območju tako od leta 2007 vlada Hamas, islamistično palestinska skupina, ki jo med drugim EU, ZDA, Velika Britanija in Kanada uvrščajo med teroristične organizacije. Napad Hamasa 7. oktobra in poznejši odgovor Izraela pa je najhujša zaostritev konflikta v zadnjih letih. 

Blokada območja

Prebivalci Gaze so ujeti med jugovzhodno sredozemsko obalo in bodečo žico, med prenaseljenostjo in omejitvijo gibanja, med interesi Izraela in Hamasa. Praktično zaprti v 365 kvadratnih kilometrov velikem bližnjevzhodnem getu so brez dvoma največje žrtve navzkrižja interesov in drugih protislovij, ki krojijo usode dveh milijonov duš.

Med Izraelom in Gazo sta mejna prehoda za ljudi (Erez) in za blago (Kerem Šalom/Sufa). Obstaja tudi en mejni prehod v Egipt v Rafi. Uvoz blaga strogo nadzoruje Izrael, deloma tudi zato, da bi preprečil prenos orožja v Gazo. Ker je tudi meja z Egiptom pogosto blokirana, Hamas blago tihotapi skozi predore. 

Kljub pozivom Združenih narodov in skupin za človekove pravice Izrael od leta 2007 vzdržuje kopensko, zračno in pomorsko blokado Gaze, kar ima posledice predvsem za palestinsko civilno prebivalstvo, ki pa je glede podpore akcijam Hamasa pri ustanovitvi palestinske države razdeljeno. Hamasu je sicer podpora znova zrasla po konfliktih 2021. Izrael trdi, da je blokada potrebna za zaščito izraelskih državljanov pred Hamasom.

Po sobotnem napadu Hamasa je izraelski obrambni minister Joav Galant naznanil popolno blokado, v okviru katere naj bi tamkajšnjim prebivalcem prekinili dostop do elektrike, vode in hrane. Tako blokado prepoveduje mednarodno pravo, je v izjavi poudaril visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk. 

"Mednarodno humanitarno pravo je jasno: obveznost stalno skrbeti za to, da se prizanese civilnemu prebivalstvu in objektom, velja, dokler trajajo napadi," je zapisal Türk.

"Vzpostavitev blokade, ki ogroža življenje civilistov, tako da jim odreka za preživetje nujne življenjske potrebščine, je prepovedana v skladu z mednarodnim pravom," je zatrdil Türk. Vsakršna omejitev gibanja ljudi in blaga v okviru blokade mora biti upravičena z vojaško nujnostjo, sicer lahko pomeni kolektivno kaznovanje, je še poudaril.

Blokada, kakršno je napovedal Izrael, po njegovih besedah prinaša tveganje za dodatno poslabšanje humanitarnih razmer in stanja človekovih pravic na območju Gaze, vključno z zmožnostjo delovanja vse bolj obremenjenih zdravstvenih ustanov, je poročala STA. 

Območje je z električno energijo oskrbljeno le nekaj ur na dan, prav tako ni zagotovljene pitne vode. Prebivalstvo Gaze je tako v veliki meri odvisno od mednarodne pomoči. Po podatkih Združenih narodov naj bi bilo od nje odvisnih kar 80 odstotkov prebivalstva, med njimi so večinoma begunci. Zaostritev konflikta bo zagotovo vplivala tudi na dotok pomoči, opozarjajo poznavalci. Po ocenah Združenih narodov hrano prek mednarodne pomoči razdeljujejo med 100.000 ljudi, v prihodnje bi številka lahko narasla še do osemkrat.

Prve poteze je že povlekla Evropska komisija, ki je sporočila, da bo EU pregledala prav finančno podporo, ki jo namenjajo Palestincem. Cilj pregleda je zagotoviti, da evropska sredstva posredno ne omogočajo napadov terorističnih organizacij na Izrael, je poročala STA. Plačil EU ne bo zamrznila, saj ta niso predvidena, so še navedli na komisiji. 

Kakšno je življenje v Gazi? 

Organizacija Human Rights Watch je razmere v Gazi primerjala z "zaporom na prostem", saj je gibanje Palestincev na širšem območju omejeno. Po podatkih izraelske skupine za človekove pravice B'Tselem Palestincem prepovedujejo vstop na območje ali izstop z njega, "razen v izjemno redkih primerih, ki vključujejo nujna, življenjsko nevarna zdravstvena stanja". Omejitve na drugi strani ne veljajo za Izraelce, judovske naseljence in tujce.

Blokada traja že več kot deset let, gospodarstvo v Gazi pa je obubožano. Po podatkih svetovne banke stopnja brezposelnosti presega 40 odstotkov, več kot 65 odstotkov pa jih živi pod pragom revščine, kažejo podatki Združenih narodov. 

Po sobotnem nepričakovanem napadu Hamasa, v katerem je na obeh straneh umrlo več kot 1500 ljudi, naj bi se razmere za civiliste še poslabšale. Izrael je že napovedal popolno obleganje Gaze za uničenje teroristične skupine Hamas. Palestincem, ki želijo pobegniti pred napadi, je izraelska vojska svetovala, naj se odpravijo v Egipt, kjer je po njihovih informacijah mejni prehod še odprt.