Avstrijski kancler Sebastian Kurz je izpostavil zgodovinsko odgovornost Avstrije "za najtemnejše plati zgodovine", na katere ne bi smeli nikoli pozabiti. "Odgovorni smo 100.000 ljudem, večinoma Judom, ki so bili žrtve Mauthausna," je poudaril.
Dodal je, da je Mauthausen v Avstriji simbol za grozote nacizma, ter spomnil na to, da Avstrijci niso bili le žrtve teh grozot, temveč tudi storilci.
Da so Avstrijci sokrivi za grozote v tem taborišču, je ob obletnici izpostavil tudi avstrijski predsednik Alexander Van der Bellen. "Še danes se osupli in polni sramu poklanjamo takratnim žrtvam," je poudaril v svoji videoposlanici, objavljeni v ponedeljek. Dogodki v koncentracijskih taboriščih so po njegovih besedah še danes odprta rana v zgodovini Avstrije.
Van der Bellen je na kraju, kjer je bilo nekoč taborišče, danes položil venec v spomin žrtvam.
Predsednik avstrijskega parlamenta Wolfgang Sobotka pa je na današnji spominski prireditvi parlamenta, prilagojeni pandemiji covida-19, poudaril, da je Mauthausen temačno nasprotje vsega, kar danes predstavlja družbo. Menil je še, da bomo antisemitizem premagali, šele ko se bomo vsi borili proti njemu.
Tradicionalna slovesnost ob osvoboditvi taborišča bo letos kot običajno potekala 10. maja, a bo zaradi pandemije covida-19 izjemoma le na spletni strani avstrijskega odbora za Mauthausen.
V Mauthausnu in njegovih 49 podružnicah je bilo med vojno interniranih 200.000 ljudi in kar polovica jih je tam umrla. Med njimi je bilo tudi več kot 4000 Slovencev, od katerih jih je skoraj 1800 v taborišču umrlo. Taborišče v Mauthausnu so 7. maja 1945 osvobodile ameriške sile.
Eno zunanjih taborišč Mauthausna je bilo tudi taborišče Ljubelj s severnim in južnim delom, v njem pa je bilo okoli 1800 taboriščnikov, ki so gradili ljubeljski predor. Najmanj 34 taboriščnikov je pri tem umrlo.
KOMENTARJI (6)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.