Med štiriurno operacijo so kirurgi v splošni bolnišnici v Massachusettsu povezali krvne žile in sečevod genetsko predelane prašičje ledvice s krvnimi žilami in mehurjem 62-letnega Richarda Slaymana.
Iz bolnišnice so danes sporočili, da ta operacija predstavlja velik mejnik v prizadevanju, da bi bili organi bolj dostopni bolnikom, ki jih potrebujejo. "Uspeh te presaditve je vrhunec prizadevanj več tisoč znanstvenikov in zdravnikov v zadnjih desetletjih," je dejal Tatsuo Kawai, član kirurške ekipe. "Počaščeni smo, da smo odigrali pomembno vlogo pri tem mejniku. Upamo, da bo ta pristop k presaditvi organov ponudil rešilno bilko milijonom bolnikov po vsem svetu, ki trpijo zaradi okvare ledvic," je dodal.
Eksperimentalno presaditev organa so opravili v soboto, po besedah zdravnikov bolnik po operaciji dobro okreva in bo kmalu odpuščen v domačo oskrbo.
Bolnik sicer že vrsto let živi s sladkorno boleznijo tipa 2 in hipertenzijo. Zaradi okvare ledvic je bil dolga leta na dializi, nato pa so mu decembra 2018 v Splošni bolnišnici Massachusetts presadili ledvico preminulega darovalca. A tudi ta je čez približno pet let začela odpovedovati, zato je moral lani znova na dializo. Ko so se pojavili zapleti pri dializi, so mu zdravniki predlagali presaditev prašičje ledvice.
"Tega nisem videl le kot način, kako pomagati sebi, pač pa tudi način, da vlijem upanje tisočim ljudem, ki potrebujejo presaditev organa, da preživijo," pravi Slayman.
Zdravniki so 62-letnega bolnika označili za junaka in pohvalili njegov pogum. "Ta operacija, ki je nekoč veljala za nepredstavljivo, ne bi bila mogoča brez njegovega poguma in njegove pripravljenosti, da se poda na pot v to neznano medicinsko področje," je dejal Joren Madsen, direktor transplantacijskega centra.
Prašičjo ledvico, ki so jo genetsko spremenili s pomočjo tehnologije CRISPR-Cas9, je zagotovilo farmacevtsko podjetje eGenesis s sedežem v Cambridgeu. Iz organa so odstranili škodljive prašičje gene in mu dodali določene človeške gene, da so s tem izboljšali kompatibilnost s človeškim telesom in zmanjšali možnost zavrnitve organa. Poleg tega so znanstveniki onesposobili retroviruse, ki jih najdemo pri prašičih, da bi zmanjšali tveganje okužbe pri človeku.
Še preden so prašičjo ledvico presadili živemu človeku, so znanstveniki v medicinskem centru NYU Langone Health v New Yorku lani v okviru dvomesečne raziskave genetsko spremenjeno prašičjo ledvico s soglasjem družine presadili v telo 58-letnega moškega, ki je bil razglašen za možgansko mrtvega. Zaznali so le blažjo zavrnitev, ki so jo odpravili s povečano dozo imunosupresivnih zdravil.
To sicer ni prvi prašičji organ, ki so ga presadili človeku. Januarja 2022 so 57-letnemu Davidu Bennettu presadili genetsko spremenjeno prašičje srce. Moški je sicer dva meseca po presaditvi srca zaradi okužbe umrl. Med raziskavo pa so v prašičjem organu našli DNK citomegalovirusa.
Znanstveniki upajo, da bodo s presaditvijo živalskih genetsko spremenjenih organov lahko pomagali bolnikom, ki pogosto morajo več let čakati na organ. Trenutno je na čakalnem seznamu za presaditev organov več kot 103.000 ljudi, vsak dan pa 17 ljudi umre, medtem ko čaka na presaditev organa.
Toda, genetsko predelani živalski organi sprožajo tudi polemike in vprašanja, kako uspešne in varne so takšne presaditve na dolgi rok. Nenazadnje pa se porajajo tudi etična vprašanja glede vzgajanja živali za transplantacije.
KOMENTARJI (27)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.