Ekipa vremenoslovcev iz 11 različnih centrov je za Svetovno meteorološko organizacijo (WMO) v novem poročilu napovedala, da se svet približuje pragu segrevanja, ki ga poskušajo preprečiti mednarodni sporazumi. V novi analizi so namreč posvarili, da obstaja 48-odstotna verjetnost, da bo Zemlja v naslednjih petih letih vsaj začasno dosegla dvig povprečne letne temperature za 1,5 stopinje Celzija (v primerjavi s predindustrijsko dobo oziroma 19. stoletjem).
Poročilo kaže, da bodo temperature med letoma 2022 in 2026 za okoli 1,1 in 1,7 stopinje Celzija višje od predindustrijskih ravni.
Verjetnost narašča skupaj s temperaturami. Še lani je ista ekipa vremenoslovcev izračunala, da je verjetnost, da dosežemo točko 1,5 stopinje Celzija, okoli 40-odstotna. Pred desetletjem pa je bila ta verjetnost le okoli 10-odstotna.
V naslednjih petih letih bomo prav gotovo zabeležili nove rekorde
Ekipa strokovnjakov, ki jo koordinira britanski meteorološki urad, je v svoji zadnji petletni splošni napovedi zapisala tudi, da obstaja 93-odstotna verjetnost, da bomo do konca leta 2026 zabeležili najbolj vroče leto v zgodovini meritev. Prav tako obstaja 93-odstotna verjetnost, da bodo leta med 2022 in 2026 najbolj vroča doslej.
"Videli bomo nadaljevanje segrevanja v skladu s pričakovanimi podnebnimi spremembami," je po poročanju AP dejal Leon Hermanson, znanstvenik iz britanskega urada za meteorologijo, ki je koordiniral poročilo.
Gre za obsežne globalne in regionalne podnebne napovedi, ki jih izdajajo na letni in sezonski ravni. Temeljijo na dolgoročnih povprečjih in najsodobnejših računalniških simulacijah.
"Glavna stvar, ki se spreminja, je, da se ravni ogljikovega dioksida v ozračju počasi dvigujejo," pravi Hermanson. "Zaskrbljujoče je, saj kaže, da še naprej segrevamo planet in se približujemo temu prvemu pragu, ki je bil določen v Pariškem sporazumu. Še naprej moramo delati vse, kar lahko, da zmanjšamo uporabo fosilnih goriv."
"Vse dokler bomo proizvajali toplogredne izpuste, bodo temperature naraščale," je za BBC dejal Petteri Taalas iz WMO. "Ob tem pa bodo naši oceani še naprej postajali toplejši in bolj kisli, morski led in ledeniki se bodo še naprej topili, gladina morja se bo še naprej dvigovala in naše vreme bo postalo bolj ekstremno," je dodal.
Že ena stopinja povzroča opazne posledice
Povprečne svetovne temperature so se prvič dvignile za eno stopinjo Celzija nad predindustrijsko raven leta 2015. Istega leta so tudi politični voditelji podpisali Pariški podnebni sporazum, s katerim se je svet zavezal, da bo skušal omejiti dvig globalne povprečne temperature pod dve stopinji Celzija in si hkrati prizadevati, da dvig povprečne letne temperature ohrani pod 1,5 stopinje Celzija.
Na lanskem podnebnem vrhu COP26 v Glasgowu so vlade znova potrdile svojo zavezanost, da segrevanje ozračja omejijo pod 1,5 stopinje Celzija.
V zadnjih sedmih letih se globalne temperature gibljejo okoli ene stopinje Celzija nad predindustrijsko dobo. Leti 2016 in 2020 pa sta se zapisali kot najtoplejši leti v zgodovini meritev.
Znanstveniki opozarjajo, da se že zdaj, ko se je planet segrel za približno eno stopinjo Celzija, spopadamo z opaznimi posledicami, kot so hudi in pogosti gozdni požari, suša in drastični vročinski valovi.
Poročilo kaže, da bo segrevanje ozračje v naslednjih petih letih imelo največji vpliv na arktično regijo, razlika v temperaturah v primerjavi z dolgoletnim povprečjem pa bo na teh območjih kar trikrat večja.
KOMENTARJI (59)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.