Kubanske komunistične oblasti so petkratno zvišanje cen goriva s 1. februarjem pred časom napovedale v okviru svežnja ukrepov za znižanje proračunskega primanjkljaja. Zdaj so dvig zamaknile, ker je prišlo do "kibernetskega varnostnega incidenta ... katerega izvor je bil identificiran kot virus iz tujine", je pojasnila predstavnica gospodarskega ministrstva Mildrey Granadillo. Virus naj bi ogrozil kibernetsko varnost bencinskih postaj.
Kdaj bodo na Kubi uveljavljene višje cene goriva, ni povedala. Dejala je le, da bo do tega prišlo, ko bodo izpolnjeni pogoji. Cena bencina bi se morala sicer danes zvišati s 25 na 132 pesov na liter, kar preračunano na osnovi menjalnega tečaja za prebivalce pomeni dvig z 0,21 (0,19 evra) na 1,1 dolarja na liter (1,02 evra na liter). Povprečna mesečna plača v državi sicer znaša okoli 23 evrov.
Kuba, ki šteje 11 milijonov prebivalcev, zadnje tri leta doživlja najhujšo gospodarsko krizo od propada Sovjetske zveze pred več kot 30 leti. Težave so posledica pandemije covida-19, zaostrovanja ameriških sankcij v minulih letih in strukturnih slabosti tamkajšnjega gospodarstva.
Uradne ocene kažejo, da se je kubanski bruto domači proizvod (BDP) lani skrčil za en do dva odstotka, javnofinančni primanjkljaj naj bi dosegel 18,5 odstotka BDP, inflacija pa 30 odstotkov. Neodvisni strokovnjaki sicer menijo, da so realne statistike še slabše.
Na Kubi se zato obetajo tudi drugi neprijetni ukrepi. Turisti bodo morali gorivo plačevati v tujih valutah, vozovnice za regionalni promet se bodo zvišale za do 600 odstotkov, cena električne energije bo s 1. marcem poskočila za 25 odstotkov, podražile se bodo tudi plinske jeklenke in voda. Kubanska država sicer prebivalcem subvencionira skoraj vse osnovne storitve in življenjske potrebščine, naj bi pa do sprememb prišlo tudi na tem področju. Prav tako se načrtuje postavitev zgornje meje višine pokojnin.
KOMENTARJI (31)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.