Plod je bil tik pred tem, da pride ven, njegova glavica je bila pritisnjena na razširjen maternični vrat. Josseli je bila noseča 17 tednov in spontani splav je bil "v teku", so zapisali zdravniki v bolnišnični dokumentaciji o primeru iz leta 2021, ki pa ogromno prahu dviguje prav zdaj. Takrat bi ji morali ponuditi pospešitev poroda ali izpraznitev maternice, da bi preprečili smrtonosno okužbo, je za ProPublica povedalo več kot ducat medicinskih strokovnjakov.
Toda ko je njen mož prihitel k njej je izvedel, kaj pravi medicinska ekipa. "Morali so počakati, dokler srce ni prenehalo biti. Zločin bi bil, če bi ji omogočil splav."
40 ur je trpeča 28-letna mati rotila zdravnike, da bi ji pomagali priti domov k majhni hčerki, ves ta čas pa je njena maternica ostala izpostavljena bakterijam.
Tri dni po porodu je umrla.
Barnica je ena od najmanj dveh teksaških žensk, za katere je ProPublica ugotovila, da sta izgubili življenje, potem ko so zdravniki odlašali z zdravljenjem spontanih splavov, ki da sodijo v "sivo območje" strogih državnih zakonov o splavu, ki zdravnikom prepovedujejo prekinitev srčnega utripa ploda
V Teksasu je splav dovoljen, če ima "po zdravnikovem razumnem medicinskem mnenju nosečnica življenjsko ogrožajoče fizično stanje, ki ga nosečnost poslabša, povzroči ali je povezano z nosečnostjo in žensko izpostavlja tveganju smrti ali resnemu tveganju za pomembno okvaro pomembne telesne funkcije, če splav ni opravljen". Zakon določa, da mora zdravnik "opraviti splav na način, ki zagotavlja najboljšo možnost za preživetje nerojenega otroka, razen če po zdravnikovem razumnem medicinskem mnenju tak način povzroči večje tveganje za smrt ženske ali resno tveganje za pomembno okvaro pomembne telesne funkcije".
Kritiki menijo, da je v teh stavkih zajetega dovolj, da Barnica ne bi smela umreti.
Bolnišnica pa – "držimo se zakonov".
Težava je, da zakon ne opredeljuje pojma "pomembna okvara pomembne telesne funkcije," kar pušča prostor za interpretacijo s strani zdravstvenih strokovnjakov. In da pristojni tega niti ne želijo urediti.
Zdravniški odbor Teksasa je tako spomladi predlagal široko definicijo za nujno medicinsko izjemo v okviru sicer stroge državne prepovedi splava, kar pa je razočaralo nekatere zagovornike pravic do splava, ki so iskali poseben seznam pogojev, ki bi ustrezali.
Predlog odbora je sledil pritisku vrhovnega sodišča v Teksasu – poleg zdravnikov in pacientov po vsej zvezni državi, ki so zahtevali navodila glede izjem ob splošni prepovedi splava.
Zagovorniki reproduktivnih pravic so upali, da bi osnutek pravil odbora lahko zagotovil ščit za zdravnike, ki jim grozi tožba zaradi izvajanja splavov.
A namesto tega je odbor le navedel več načinov, kako bi lahko zdravnik dokumentiral, zakaj je bil splav potreben, vključno z uporabo orodij, kot so "rezultati diagnostičnih testov, slikovni material, medicinska literatura, drugo mnenje ...
Ta pravila "ustvarjajo obremenjujoč birokratski sistem" in ne pojasnjujejo, kaj lahko zdravniki dejansko storijo, pa je v izjavi dejala Molly Duane, višja odvetnica pri Centru za reproduktivne pravice, je poročal Texas Tribune.
Primer Barnice je hitro postal političen. Splav je namreč v ospredju tokratnih volitev. Podpora pravici do splava je v letih, odkar je Roe vs. Wade padel, narasla, in na desetine žensk se je oglasilo, da so povedale, da jim je bila v zveznih državah s strogimi zakoni, zavrnjena zdravstvena oskrba. Kamala Harris je zaščito pravic do splava postavila za eno ključnih točk svoje kampanje, Donald Trump, ki sicer ne bi povsem prepovedal splava, pa vztraja pri pristojnosti zveznih držav na tem področju.
"Srce se mi trga zaradi družine Barnica," je v sredo na X objavil Colin Allred, senator iz Dallasa, ki se poteguje za mesto v senatu. Allred kandidira proti Tedu Cruzu, senatorju, ki odkrito nasprotuje splavu, in ga mnogi krivijo za dogajanje v Teksasu. "Josseli Barnica bi morala biti danes živa, a zaradi krute prepovedi splava Teda Cruza teksaškim ženskam odrekajo nujno zdravstveno oskrbo, ki jo potrebujejo. Ne moremo si privoščiti še šest let Teda Cruza."
Cruz pa zagovarja "svojo" zakonodajo - "Vsak postopek, ki je nujen, da se reši življenje matere, je dovoljen".
Po mnenju več kot ducata medicinskih strokovnjakov, ki so na zahtevo ProPublice pregledali povzetek bolnišničnih in obdukcijskih zapisov Barnice, je bilo njeno smrt "mogoče preprečiti", njen primer so poimenovali "grozljiv", "osupljiv".
Med temi strokovnjaki so bili ginekologi in specialisti za maternalno-fetalno medicino iz vse države, vključno z raziskovalci na prestižnih ustanovah, zdravniki, ki redno obravnavajo spontane splave, in strokovnjaki, ki so bili člani državnih odborov za oceno umrljivosti mater ali so imeli delovna mesta v nacionalnih strokovnih zdravniške organizacije.
Po pregledu štiristranskega povzetka, ki je vključeval časovnico oskrbe, zabeleženo v bolnišničnih dokumentih, so se vsi strinjali, da je zahteva, da Barnica počaka na porod, dokler ni več zaznavnega srčnega utripa ploda, kršila strokovne medicinske standarde, ker bi lahko pustila čas za agresivno okužbo.
Zdravniki, ki so sodelovali pri oskrbi pacientke v HCA Houston Healthcare Northwest, pa se niso odzvali na številne prošnje za komentar o njenem primeru. HCA Healthcare je v izjavi sporočil, da je "njihova odgovornost, da spoštujejo veljavne državne in zvezne zakone in predpise" ter dejal, da zdravniki izvajajo svojo neodvisno presojo.
Kritiki menijo, da zdravniki preslabo poznajo zakonodajo in pretiravajo z odlaganjem posegov.
Na Floridi, kjer prav tako veljajo omejitve splava, so pred kratkim zagrozili z "regulativnim ukrepom" proti zdravnikom, ki odlašajo z zagotavljanjem nujne medicinske oskrbe nosečim pacientkam.
A zdravniki trdijo, da se zaradi državne prepovedi splava bojijo opravljati svoje delo in zato spravljajo paciente v stisko, tveganje. "Vedo, da je njihova zakonodaja tista, ki spravlja ženske v nevarnost, zdaj pa poskušajo groziti zdravnikom, da bi se počutili prestrašene, namesto da bi prevzeli odgovornost za to, kar njihova zakonodaja počne ljudem," je za Rolling Stone povedala ginekologinja s Floride, ki pa je zahtevala, da ne objavijo njenega imena.
V Teksasu je marca 2023 pet žensk vložilo tožbo, ker jim je bil zavrnjen medicinsko potreben splav kljub resnemu tveganju za njihova življenja, ter dva zdravnika. Od takrat se je primeru pridružilo še 15 bolnic.
Vse bolnice so povedale, da so imele zaplete v nosečnosti, ki so zahtevali splav, ali da so se soočale s tveganjem za takšne zaplete v prihodnosti. Nekatere so povedale, da so bile prisiljene odpotovati iz države, da bi prekinile nosečnost.
Ena tožnica, Amanda Zurawski, je bila hospitalizirana v Teksasu, ko ji je v 18. tednu nosečnosti odtekla voda, stanje, znano kot prezgodnji razpok ovoja, kar pomeni, da njenega ploda ni bilo mogoče rešiti. Povedali so ji, da ne more opraviti splava, dokler se srčna aktivnost ploda ne ustavi ali njeno stanje postane smrtno nevarno.
V nekaj dneh se je razvila sepsa, ki je zahtevala intenzivno nego in je bolnišnici omogočila sprožitev poroda.
Lanskega avgusta so tožniki od sodnika prvostopenjskega sodišča pridobili odredbo, ki je ščitila zdravnike pred pregonom zaradi splavov, za katere so verjeli, da so bili v "dobri veri" potrebni v različnih okoliščinah, vključno s tem, ko nosečnost predstavlja tveganje za zdravje, poslabša zdravstveno stanje ali ko plod verjetno ne bo preživel po rojstvu. A potem dokument ni preživel presoje višje stopnje. To pa pomeni, da je nejasna zakonodaja še naprej ogromen problem.
Primer Barnica: predvsem zdravniška napaka
Vseeno v primeru Barnica kritiki s prstom vse bolj kažej na bolnišnico.
Zdravniki in bolnišnice v Teksasu so imeli več kot tri mesece časa, da so se seznanili z določbami zakona o srčnem utripu, preden je začel veljati, zakon je bil podpisan 19. maja 2021 in je začel veljati šele 1. septembra 2021. O izjemah se je razpravljalo mesece, preden je zakon dejansko začel veljati. Celo v času, ko je umrla Barnica.
Z drugimi besedami, pravijo, izjema zakona za "nujne medicinske primere" je bila dobro znana. Zato se sprašujejo - ali zdravniki in bolnišnice še vedno ne poznajo zakona ali pa so preprosto ogorčeni nad njim in se upirajo doslednemu izvajanju?
Dr. Ingrid Skop, certificirana teksaška ginekologinja in podpredsednica oddelka za medicinske zadeve na inštitutu Charlotte Lozier, je izjavila, da je v Teksasu v 30 letih na svet pomagala več kot 5000 otrokom, in da zdravnikom še naprej ni prepovedano posredovati pri reševanju nosečnice. "Potem ko je Teksas uveljavil svoj zakon za življenje, se kakovost zdravstvene oskrbe, ki jo zagotavljam, ni spremenila, niti mi zakon ne preprečuje, da bi skrbela za svoje paciente. To velja tudi v nujnih primerih v nosečnosti. Od odločitve Dobbs sem skrbela za številne ženske, ki so imele prekinjeno zunajmaternično nosečnost. Izvajala sem operacije za zdravljenje nepopolnih spontanih splavov in neuspelih splavov zaradi zdravil. Posredovala sem, ko je zaplet v nosečnosti ogrozil življenje matere, tudi ko sem predvidevala, da na žalost nerojeni otrok ne bo preživel ukrepa, ki je potreben za zaščito njegove matere. V skladu z vsakim zakonom, ki podpira življenje, tudi v Teksasu, lahko zdravniki posredujejo in rešijo življenja žensk v nujnih primerih nosečnosti. Pravzaprav so po nedavnem poročilu teksaške komisije za zdravje in socialne storitve zdravniki poročali o 116 splavih zaradi nujnih medicinskih primerov in fizičnega zdravja med julijem 2022 in majem 2024."
Primer Barnica naj bi bil tako predvsem to, kar pravijo strokovnjaki ProPublice - zdravniška napaka. Kritiki razlagajo, da zdravnikom pač ni bilo treba "ubiti" otroka, če so se že, po njihovem sicer neupravičeno, bali omejitev zakona. Namesto tega je Barnica potrebovala zdravnika, da bi pomagal pri dokončanju poroda njenega otroka, ki pa pri tej gestacijski starosti nato ne bi preživel niti s pomočjo najbolj sofisticirane medicinske oskrbe.
V mnogih primerih insuficience materničnega vratu bi poskušali uporabiti cerklažo, vendar ne v primeru, kot je Barnica, ki je imela skoraj popolno dilatacijo materničnega vratu, razlagajo strokovnjaki.
Rešitve za plod torej ni bilo, bila pa je za mamo. Tej je ginekologinja 40 ur po tem, ko je bila sprejeta, in šele potem, ko ni zaznala fetalnega srčnega utripa, sprožila porod. Samo osem ur kasneje jo je odpustil drug ginekološki zdravnik, dr. Joel Ross. Tri dni po tem je bila mrtva.
Poročilo obdukcije domnevno kaže, da je Barnica umrla zaradi "sepse zaradi akutnega bakterijskega endometritisa in cervicitisa po spontanem splavu 17-tedenskega mrtvorojenega ploda (177 gramov) z ohranjenimi produkti spočetja."
Zdravniki niso pravilno zaključili poroda, tkivo posteljice in nosečnosti pa je ostalo v njeni maternici in se okužilo.
Skopova meni, da je bilo to, da je bila Barnica prisiljena tako dolgo čakati na porodno pomoč, malomarnost, prav tako kot nezadosten pregled posteljice. "Moje izkušnje so pokazale, da ženske včasih želijo zapustiti bolnišnico kmalu po izgubi, kot je ta, vendar bi morali njeni zdravniki zagotoviti, da je klinično stabilna, preden ji dovolijo oditi. To pomeni, da ni nobenih znakov okužbe, nobene prekomerne krvavitve."
