35 let od najhujše jedrske nesreče: v Ukrajini se spominjajo žrtev

V Ukrajini so se danes ob 35. obletnici jedrske katastrofe v Černobilu spomnili žrtev. Župan Kijeva Vitalij Kličko je spomnil na številne ljudi, ki so se takrat za ceno lastnega zdravja borili s posledicami eksplozije. 

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa je pozval h globalnemu sodelovanju na področju zagotavljanja jedrske varnosti. Danes je obiskal območje Černobila, kjer posvaril pred podobnimi katastrofami v prihodnosti. "Naša naloga je narediti vse, da okrepimo varnost ter v prihodnosti preprečimo podobno katastrofo, da se ne bi ta nikoli ponovila," je povedal.

V ukrajinski prestolnici pa je več deset ljudi, med njimi verski voditelji in starejši veterani, ki so sodelovali pri obvladovanju katastrofe po eksploziji, sodelovalo v skupni slovesnosti in med drugim polagalo cvetje ob spomenik černobilskim žrtvam. 

Černobil: prazen spomenik množičnim napakam SZ 

V 35 letih od jedrske nesreče v Černobilu so bližnjo glavno prometnico v Pripjatu v Ukrajini prerasli drevesa, rastline in živali. To ukrajinsko mesto, v katerem so pred najhujšo jedrsko nesrečo v človeški zgodovini bivali delavci jedrske elektrarne in njihove družine, ostaja mesto duhov. Zdaj pa so osrednji bulvar očistili rastlinja ter ga celo znova priklopili na električno omrežje. Leta 2020 so nekoč cvetoče mesto prvič obiskali njegovi nekdanji prebivalci in tako zaznamovali pet desetletij, odkar je bilo ustanovljeno v takratni Sovjetski zvezi.

Medtem ko se je v zadnjem desetletju do Černobila in okolice pripeljala le kapljica turistov, pa ukrajinske oblasti verjamejo, da bi se ta lahko kmalu spremenile v hudournik, morda kar v poplavo, poroča Euronews. Zavedanje javnosti o tem, kaj se je 26. aprila 1986 zgodilo v Černobilu, je med drugim povečala tudi priljubljena istoimenska serija. 

Po mnenju ukrajinskih oblasti pa množični turizem ne bi le pripomogel k spominjanju dogodkov v Černobilu, temveč bi prinesel tudi denar za pomoč pri nadaljnjih obnovitvenih delih. Poleg obnove v Pripjatu vlada načrtuje tudi nov muzej z reševalno opremo, ki se je uporabljala med čiščenjem pred več kot tremi desetletji.

Černobil danes ostaja velik prazen spomenik množičnim napakam, ki so jih storile sovjetske oblasti pred 35 leti, zaradi česar je reaktor št. 4 eksplodiral, zagorel in nato v ozračje bruhal radioaktivni material.

Pomembno vlogo pri nesreči je imel človeški dejavnik

Pred 35 leti ob 1.23 zjutraj sta v Černobilu, približno 110 kilometrov od Kijeva, med varnostnim preizkusom odjeknili dve eksploziji in razdejali četrti reaktor elektrarne. Pri tem je v zraku nastal smrtonosen radioaktivni oblak, ki se je razširil nad vso Evropo. Strokovnjaki menijo, da je pomemben dejavnik pri nesreči predstavljala nenavadna in slaba zasnova reaktorja tipa RMBK, predvsem nagnjenost k nenadnemu nihanju napetosti. Poleg tega sovjetski reaktorji za razliko od drugih niso imeli zaščitne strukture, ki bi ob nesreči preprečevala uhajanje radioaktivnega sevanja.

V nesreči je imel pomembno vlogo tudi človeški dejavnik. Po ugotovitvah strokovnjakov se je nesreča zgodila zaradi kršitev operativnih postopkov in nezadostne varnostne kulture.

Tudi odpravljanje posledic je potekalo katastrofalno. Sovjetske oblasti so zamujale z evakuacijo lokalnega prebivalstva. 48.000 prebivalcev mesta Pripjat, ki je od jedrske elektrarne oddaljeno le tri kilometre, so evakuirali šele popoldne dan po nesreči. Do konca leta 1986 so s 30-kilometrskega območja okoli nuklearke preselili 116.000 ljudi. V naslednjih letih je enaka usoda doletela še 230.000 ljudi. Ustanovljeno je bilo novo mesto Slavutič, v katerem so bili približno 30 km od mesta eksplozije nameščeni delavci v obratih in znanstveniki.

Goreče jedrsko gorivo je gasilo 600.000 "likvidatorjev" – večinoma je šlo za vojake, policiste, gasilce in državne uslužbence, ki so imeli le malo ali nič zaščitne opreme. Zadolženi so bili tudi za izgradnjo betonskega sarkofaga nad uničenim reaktorjem, ki naj bi preprečil dodatno uhajanje radioaktivnih snovi, in čiščenje okolice.

Betonski sarkofag so leta 2016 nadomestili z jeklenim, saj je prvotni začel puščati na mnogo mestih. Novi sarkofag je visok 108 metrov in tehta 36.000 ton.

Izboljšanje jedrske varnosti

Černobil je spodbudil mednarodna prizadevanja, ki so presegla hladnovojne delitve, za izboljšanje jedrske varnosti in pomiritev javnosti. Eden najpomembnejših ukrepov je bila ustanovitev Svetovnega združenja jedrskih operaterjev (Wano). Okrepila se je tudi vloga Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA), ki je uvedla nove varnostne postopke.

Koliko žrtev je terjala katastrofa v Černobilu, več kot tri desetletja kasneje ostaja neznanka. Medtem ko je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) predvidela dodatnih 4000 smrti zaradi raka v okoliških državah, Greenpeace ocenjuje, da je zaradi radioaktivnega sevanja umrlo že 100.000 ljudi.

Posledice nesreče še danes ogrožajo zdravje lokalnih prebivalcev. Na onesnaženih območjih živi več kot pet milijonov ljudi – 2,3 milijona Ukrajincev, 1,1 milijona Belorusov in 1,6 milijona Rusov. 10.000 kvadratnih kilometrov zemlje je še vedno neprimerne za gospodarske dejavnosti. Na območju deset kilometrov od černobilske elektrarne zaradi visoke stopnje onesnaženosti s plutonijem življenje ne bo mogoče še več deset tisoč let.

Sta pa v zadnjih letih tam zaživeli flora in favna. Na območju že pet let deluje naravni rezervat za divje konje pasme przewalski, ki so edini še živeči divji konji na svetu. V rezervatu so trije konji te pasme. Na izključnem območju jih sicer v Ukrajini živi 150, v Belorusiji pa 60.