Ameriška pravosodna ministrica Pamela Bondi je potrdila, da so ZDA sprejele 29 obtožencev in jih odpeljale v pripor. Gre za upokojene vodje mamilarskih kartelov in nekatere mlajše vodje in člane kartelov, ki sodelujejo pri tihotapljenju smrtonosnega fentanila v ZDA. Obtožence so odpeljali iz več različnih mehiških zaporov, jih vkrcali na letala in poslali v osem ameriških mest, vključno s Phoenixom, Chicagom, Houstonom, Washingtonom in New Yorkom.
Mehika je v tej nenavadni, obenem pa tudi največji izročitvi v zadnjih letih, Američanom predala Rafaela Cara Quintera, ki je bil na FBI seznamu najbolj iskanih kriminalcev.
Danes 72-letnik je bil soustanovitelj kartela Guadalajara, nekoč enega najmočnejših kartelov v Latinski Ameriki. Quintero je v zaporu preživel 28 let zaradi brutalnega umora in mučenja nekdanjega ameriškega agenta DEA Enriqueja "Kikija" Camarene. Njegov umor velja za enega najbolj razvpitih v mehiških narko vojnah, poroča Reuters.
Quintero je sicer zanikal vpletenost v umor Camarene. Leta 2013 ga je mehiški sodnik predčasno izpustil na prostost zaradi tehničnih razlogov, leta 2022 pa so ga ponovno prijele mehiške oblasti zaradi tihotapljenja drog.
Med izročenimi preprodajalci mamil je tudi Antonio Oseguera Cervantes, brat najbolj iskanega mehiškega mamilarskega vodje Nemesia Oseguera Cervantesa, ki vodi močan kartel Jalisco Nueva Generación. Ameriške oblasti ponujajo 15 milijonov dolarjev nagrade za kakršne koli informacije, ki bi vodile do aretacije Nemesia, znanega tudi pod imenom El Mencho.
Omenjeni kartel in razvpiti kartel Sinaloa veljata za dve največji in najvplivnejši mehiški mamilarski združbi. Med drugim sta odgovorni za uvoz fentanila v ZDA. Mehika je Američanom v tokratni izročitvi predala tudi visoko rangirano osebo v krilu kartela Sinaloa, ki ga sicer vodijo sinovi Joaquina "El Chapa" Guzmana Loere.
Nekateri analitiki izročitev vidijo kot darilo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu. Ta je namreč že pred časom napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na mehiško blago, si kasneje premislil, včeraj pa nato znova napovedal, da bo ukrep začel veljati 4. marca.
Kot razlog je pred tem navedel nezadosten napredek Mehike pri zmanjševanju smrti zaradi fentanila in slab nadzor nad migracijami.
Carine bi pomenile velik udarec za mehiško gospodarstvo. Kar 80 odstotkov mehiškega izvoza namreč potuje v ZDA.
Najvišji mehiški uradniki so se včeraj mudili v Washingtonu, kjer so skušali preprečiti uvedbo ukrepa. Napovedali so, da bodo v prihodnjih tednih sprejeli ukrepe za zatiranje trgovine s fentanilom in orožjem.
KOMENTARJI (64)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.