Mineva natanko 29 let, odkar se hrvaške sile vkorakale v Knin, glavno mesto samooklicane Republike Srbske krajine. To je bil vrhunec operacije Nevihta, ki se je začela le dan prej in s katero so v vsega 84 urah pod okrilje Hrvaške vrnili kar petino državnega ozemlja. Za operacijo Nevihta velja, da je praktično končala vojno na Hrvaškem in bila odločilnega pomena za konec vojne v BiH.
Na Hrvaškem je 5. avgust državni praznik, dan zmage in domovinske hvaležnosti. Prebivalce Knina je zbudila tradicionalna budnica, na trdnjavi pa bo kot 5. avgusta 1995 spet zaplapolala hrvaška zastava.
Na osrednji proslavi, ki se je odvila na mestnem stadionu, je bil tradicionalno prisoten ves politični vrh, na čelu s predsednikom države Zoranom Milanovićem, predsednikom sabora Gordanom Jandrokovićem in predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem. Skupaj so položili vence na spomenik padlim, na stadionu so kot vsako leto prebrali njihova imena.
Prazniku v čast bodo zvonili kninski zvonovi, izstrelili so tudi častne salve. Najtežje pričakovani dogodek pa je bil vendarle poslovilni prelet MiGa-21, ki je med Nevihto zagotavljal zračno podporo. S tem se je končala era MiGa in začela era Rafala, ki se je prav tako predstavil na kninskem nebu.
"V letalskem programu bomo imeli prelet MiGa-21 iz dveh simboličnih razlogov. Prvi je, da je to letalo, ki je zagotavljalo zračno podporo kopenskim silam med operacijo Nevihta, drugi simbolni razlog pa je, da gre MiG-21 s tem preletom v zgodovino. Njegovo obdobje se končuje in začenja se novo obdobje Rafalov," je ob predstavitvi uradnega programa slovesnosti povedal načelnik Generalštaba hrvaških oboroženih sil generalpolkovnik Tihomir Kundid.
Ob obletnici so dali tudi natisniti kar 20.000 spominskih majic, vse, ki so prišli v Knin, pa zvečer čaka tudi težko pričakovani koncert.
Očem pa ni ostalo skrito, da je obiskovalcev v tem središču srbskega upora na Hrvaškem precej manj kot minula leta. Prebivalci Knina za to krivijo dejstvo, da je bil zadnja leta osrednji trg ograjen, tako da so bili na njem med slovesnostjo lahko samo politiki in novinarji, poročajo hrvaški mediji.
Srbska tiskovna agencija Tanjug pa navaja, da letos ni predstavnikov drugih držav in da se je iz sosednjih držav slovesnosti udeležil samo vodja HDZ BIH Dragan Čović. Ni bilo niti predstavnikov manjšin na Hrvaškem.
Medtem ko imajo na Hrvaškem Nevihto za ključen dogodek pri vzpostavitvi ustavnopravnega reda na svojem ozemlju, jo v Srbiji obravnavajo kot največje etnično čiščenje v Evropi po drugi svetovni vojni.
Po podatkih Združenih narodov je bilo z domov pregnanih 150.000 srbskih civilistov na srbska ozemlja v Bosni in Hercegovini, od koder pa so večinoma pobegnili v Srbijo. Pri tem je bilo ubitih okoli 2.000 ljudi, od tega 1192 civilistov. Srbske oblasti sicer trdijo, da je bilo pregnanih kar 220.000 ljudi, Hrvati pa na drugi strani pravijo, da je odšlo 90.000 hrvaških Srbov. Enako je ocenilo tudi Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Na Hrvaško naj bi se jih po vojni vrnilo le nekaj deset tisoč.
Vučić ob obletnici Nevihte zagotavlja, da Srbi ne bodo več žrtve pregona
Srbija je v Loznici na zahodu države v soboto obeležila dan spomina na mrtve in pregnane s Hrvaške med vojaško operacijo Nevihta. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je na državni slovesnosti na stadionu pred več tisoč ljudmi zagotovil, da srbski narod ne bo nikoli več žrtev pogroma in pregona.
"Prvi dnevi avgusta so dnevi naše žalosti in spominov za izgubljenimi ljudmi, njihovimi hišami in otroki, ki jih ne bomo mogli nikoli več vrniti," je dejal, a izpostavil, da so to tudi dnevi ponosa. "Tisti, ki nas napadajo in se veselijo svoje velike zmage, nikoli ne bodo mogli razumeti, da ni zmaga, ko vodiš akcijo na tanku, soočen pa si z ženskami, otroci in starci na traktorjih," je dejal.
Na slovesnosti, ki se jo je udeležil srbski državni vrh, sta govorila tudi predsednik Republike Srbske Milorad Dodik in patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirije.
Dodik je ocenil, da Nevihta ni bila etnično čiščenje, temveč je "genocid v kontinuiteti", nadaljevanje med drugo svetovno vojno začete politike, da je treba "tretjino Srbov pokristjaniti, tretjino pobiti, tretjino pa pregnati". Dejal je, da se morajo strniti okoli ideje "Srbije kot države in Republike Srbske kot države".
Nevihto v Srbiji obeležujejo z državno slovesnostjo od leta 2015, ko so 5. avgust razglasili za dan žalosti na območju Srbije in Republike Srbske BiH.
KOMENTARJI (214)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.