Kot je pojasnila strokovnjakinja WHO Rosamund Lewis, je aktualno kopičenje primerov opičjih koz v državah, kjer te bolezni doslej niso zaznavali, sicer zaskrbljujoče, a vendarle tveganje za javnost ostaja nizko. "Ta izbruh lahko zajezimo," je zatrdila Lewisova.
Med zdaj že 18 neafriškimi državami, kjer so v minulih tednih potrdili opičje koze – kot zadnji sta se jim danes pridružili še Slovenija in Češka, ki verjetno v statistiki WHO še nista zajeti – , je sicer zaenkrat najbolj prizadeta Španija, sledi ji Velika Britanija.
V obeh državah dnevno beležijo po več novih primerov, ki niso več povezani s potovanji v tujino, ampak gre za lokalne prenose. Na Otoku so sicer kot prvi v Evropi potrdili primer opičjih koz, in sicer pri moškemu, ki je nedavno prišel iz Nigerije, kjer je ta bolezen endemična.
V Španiji pa medtem kot možen izvor večjega skupka okužb že nekaj dni preiskujejo gejevski festival ponosa Maspalomas, ki je od 5. do 15. maja potekal na priljubljenem turističnem otoku Gran Canaria in se ga je udeležilo okoli 80.000 ljudi iz Španije in drugih držav.
V več državah, tudi Sloveniji, so namreč prve primere opičjih koz potrdili prav pri moških, ki so se nedavno vrnili iz Kanarskih otokov.
Nemške zdravstvene oblasti so danes predlagale 21-dnevno izolacijsko obdobje za okužene z virusom opičjih koz. Nemški minister za zdravje Karl Lauterbach je dejal, da je v zgodnjih fazah epidemije potreben močan in hiter odziv. Po njegovih besedah bi morala biti 21-dnevna karantena odrejena tudi tistim, ki so bili v stiku z okuženimi. Belgija pa je že kot prva država na svetu uvedla obvezno 21-dnevno karanteno v primeru potrjene okužbe z opičjimi kozami.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.