Svet pomahal turbulentnemu letu: Greta, črna luknja, razprtije in 'najdražje zdravilo'

Za nami je torej zanimivo leto in še preden zares zakorakamo v leto 2020, se - v naključnem vrstnem redu - spomnimo nekaterih dogodkov, ki so zaznamovali leto 2019.

Brexitska drama in Boris Johnson

Leto 2019 je bilo še eno, ko se je Evropska unija ukvarjala z mučnim odhajanjem Velike Britanije iz povezave. Neuspešno iskanje dogovora, ki bi zadovoljil obe strani, je odneslo premierko Thereso May in na vrh britanske politike prineslo Borisa Johnsona, znanega po tem, da jasno in glasno izraža svoja (politično nekorektna) mnenja. Johnson je šel celo tako daleč, da je sklical volitve in volivci so mu z veliko večino zaupali mandat za izvedbo brexita. So pa volitve povzročile pravi potres na britanskem političnem parketu. Laburisti so doživeli enega najhujših porazov v svoji zgodovini, velike izgube so zabeležili tudi liberalni demokrati, politična kariera Nigela Faragea pa je bila pokopana. Zaradi zmage konservativcev so izbruhnili protesti, na katerih so predvsem prebivalci Londona vse ostale obtožili "nazadnjaštva". Pri laburistih je zavrelo med zmernejšim in skrajno levim krilom. In medtem ko se je del laburistov tolažil z razlago, da je imel tokrat pač Johnson boljši odgovor na brexitsko vprašanje, je nekaj drugih analitikov prepričanih, da je bil rezultat britanskih volitev le še ena zaušnica več levi politiki, ki se je v zadnjih letih premaknila preveč skrajno levo, s tem pa izgubila na sredini, ki jo še vedno bolj kot identitetna politika in vprašanja posameznih skupnosti zanimajo na primer delovna mesta. Prav tako ocenjujejo, da se je nekoč strpni pol v želji po všečnosti aktivistom spremenil v kričečega in nestrpnega.

Evropska unija na prelomnici

Leto 2019 je bilo leto evropskih volitev. Te se niso razpletle po željah populistov, nacionalistov in drugih sil, ki bi si želele razdreti povezavo. Po drugi strani pa več analitikov meni, da je "zmerna politika" dobila še zadnjo priložno in da se lahko stvari slabo končajo, če bo namesto odločnih korakov naslednjih pet let izkoristila  za "ohranjanje političnega miru" in stopicala na mestu. Populizem ni premagan, opozarjajo številni.

Boj za okolje (in volilne glasove)

2019 je bilo v veliki meri leto boja proti klimatskim spremembam, boja za okolje. Organizirala se je vrsta skupin in na svoj način protestirala proti klimatskim spremembam. Se je pa ob tem odprlo tudi vprašanje (zdravih) mej aktivizma. V Londonu so protestniki več dni blokirali mesto in s tem grenili življenje ljudem, povzročali gospodarsko škodo in sprožali vprašanje, ali je to še protest ali predvsem zabava in vandalizem. Med aktivisti se je na prestol povzpela najstnica Greta Thunberg, ki pa ji je tako hitro uspelo razdeliti javnost, da jih danes ni malo, ki se sprašujejo, ali je prizadevanjem za okolje predvsem koristila ali tudi precej škodovala. Javnost se je namreč spraševala, ali morda za dekletom stojijo preveč ambiciozni straši in organizacije, spraševali so se, zakaj s prstom vedno kaže le na zahodne države, ki zadnja leta skušajo z nekaterimi ukrepi pomagati okolju, precej manj pa opozarja na onesnaževalce, kot sta Kitajska ali Indija. Greta Thunberg je sicer za svoje delo prejela precej nagrad in pohval. Pa čeprav njene kritike moti "okoljski alarmizem", napadalna govorica, v nekaterih primerih pa tudi vprašanje iskrenosti: nazadnje se je zapletla v spor z nemškimi železnicami, ko je domnevno sedela na prenatrpanem vlaku, a jo je podjetje opomnilo, da je bila v udobnem prvem razredu. Številni so prepričani, da je debata o okolju postala predvsem v zadnjem letu spolitizirana do nezdrave mere in je okolje postalo predvsem sredstvo za nabiranje političnih točk.

Milijoni protestnikov

Po svoje je bilo 2019 tudi leto protestov. V Evropi je bilo v tem smislu najbolj napeto v Franciji, kjer je gibanje rumenih jopičev, ki je s svojo aktivnostjo začelo novembra 2018, s protesti nadaljevalo tudi večino leta 2019. Največ pozornosti je bilo uperjene v Hongkong, kjer so protesti izbruhnili zaradi odnosov s Kitajsko, vprašanja svoboščin in demokracije. Na ulice so šli tudi v Alžiriji in Sudanu, kjer so protesti k odstopu prisilili oba predsednika. V Čilu so protestirali proti veliki neenakosti, v Libanonu zaradi predlaganih davkov, protesti so pretresli že tako krhek Irak. Na ulicah so bili tudi v Boliviji, kjer se je moral posloviti osovraženi predsednik Morales, pa v Indiji, Nikaragvi in Rusiji.

Vzpon in zastoj severnokorejskih jedrskih pogajanj

Dolgo je kazalo, da bo ameriškemu predsedniku Donaldu Trumpu uspelo, kar doslej drugim zahodnim voditeljem ni - ukrotiti severnokorejskega samodržca Kim Džong Una. A se je do konca leta marsikaj spremenilo. Severnokorejski voditelj spet izziva z vojaškimi poskusi, odposlanec Severne Koreje pri Združenih narodih Kim Song pa je sporočil, da dolgotrajni pogovori z ZDA niso več potrebni, saj jedrska razorožitev Korejskega polotoka ni več na pogajalski mizi.

Zajeti tankerji in naraščanje napetosti

Leto je bilo napeto na območju Hormuške ožine, skozi katero v povprečju vsak dan potuje 17,4 milijona 159-litrskih sodčkov nafte. Ali povedano drugače, petina vsega dnevnega prometa z nafto, kar pomeni, da gre za strateško izjemno pomembno pot, ki leži med Omanom in Iranom ter povezuje Perzijski zaliv z Omanskim zalivom. Interesi velesil se tam pričakovano krešejo in letos smo lahko spremljali zasege tankerjev in druge incidente, ki so se odražali tudi na ceni nafte. Večina, na srečo samo besedne vojne, se je bila na relaciji Iran–ZDA.

Trgovinska vojna se nadaljuje

In tudi terja "žrtve". Med drugim naj bi vplivala na nekoliko slabše gospodarske rezultate Nemčije. Če je Trump, ko je leta 2018 vstopil v trgovinsko vojno s Kitajsko, trdil, da je takšne vojne "enostavno zmagati", se je zaplet s Kitajsko izkazal za trd oreh. Ko sta obe strani le sedli za pogajalsko mizo, sta na koncu obe zatrjevali, da sta zmagali, a glavnih vprašanj nista rešili. Prav tako - opozarjajo analitiki - WTO ostaja šibkejša, kot bi bilo dobro.

Ruanda: 25 let od enega najmračnejših obdobij zgodovine človeštva

Letos je svet obeležil mračno obletnico - minilo je četrt stoletja od 100 dni dolgega pokola, katerega krvava statistika je bila več kot 800.000 umorjenih ljudi. Gre za eno najbolj črnih obdobij človeške zgodovine, ko je človečnost klonila pod težo sovraštva, mednarodna skupnost pa je neslavno dokazala, da si je zmožna zatisniti oči in ušesa pred kriki preganjanih, trpinčenih in pomorjenih. Medtem ko je Ruanda predvsem po zaslugi rastočega gospodarstva v času po genocidu precej okrevala in je danes ena najuspešnejših držav v regiji, pod površjem še vedno tlijo stara nasprotja, ki so privedla do tega, da se je del naroda znesel nad drugim delom. Odprto ostaja tudi neprijetno vprašanje: bi mednarodna skupnost danes res ravnala drugače in pokol preprečila?

Britanska kraljeva družina v vrtincu škandalov

Za britansko kraljevo družino je naporno leto. Od težav princa Harryja in njegove soproge Meghan Markle, ki sta se - kljub veseli novici o rojstvu sina Archija - znašla v nemilosti britanske javnosti zaradi tarnanja o "težkem kraljevem življenju" - kar je seveda nekaj, česar Britanci, ki se morajo vsak dan boriti za preživetje, ne slišijo radi. Do pridiganja o skrbi za okolje, potem ko se je izkazalo, da sta Harry in Mehgan ljubitelja zasebnih letal. Leto 2019 je bilo tudi leto, ko se je kraljičin mož, princ Philip, spet boril z boleznijo. Najbrž največ sivih las pa je kraljici povzročil njen domnevno najljubši sin - princ Andrew, ki se je znašel v vrtincu škandala spolnega iztirjenca Jeffreyja Epsteina. Ta je mrtev - v zaporu naj bi storil samomor, a škandal zaradi spolnega zlorabljanja ranljivih deklet, ki naj bi ga bili krivi pripadniki visoke družbe, ne pojenja. In potem ko je Andrew duhove želel pomiriti z intervjujem, se je moral posloviti od svoje kraljeve funkcije. Menda začasno, a večina meni, da bo pri tem kar ostalo. Številni so namreč intervju, v katerem je ponudil bizarne izgovore - od tega, da se ne more potiti, zato ni bil preznojeni soplesalec ene od žrtev v nočnem klubu, in da prijateljstva z Epsteinom ne obžaluje, ker "mu je prineslo pomembna poznanstva" - označili za popolno polomijo, iz katere ni več rešitve.

Maduro ostal na stolčku, Morales pobegnil

Turbulentno leto je za delom Južne Amerike. Potem ko je del Venezuelcev upal, da  bodo z množičnimi protesti tehtnico nagnili na stran opozicije in se znebili voditelja Nicolasa Madura, ki ga krivijo za popoln ekonomski zlom države in beg milijonov ljudi v tujino - ker doma ni ne dela, ne zdravil, ne hrane, Juanu Guaidoju, ki se je vmes že oklical za predsednika države, ni uspelo zbrati zadostne podpore. Tudi vojska je ostala zvesta svojemu "šefu". Životarjenje Venezuelcev se nadaljuje, številni pa ocenjujejo, da je opoziciji spodletelo, ker je bila preveč razdrobljena v idejah o tem, kako rešiti državo, če se Maduro poslovi.

Se je pa moral posloviti njegov velik zagovornik, bolivijski predsednik Evo Morales, ki je kar v televizijskem nagovoru sporočil svoj odstop. Pod pritiskom je klonil po mesecih protestov, ki so izbruhnili po tem, ko naj bi se do novega mandata dokopal s pomočjo goljufije.

Nadaljeval se je tudi beg ljudi iz Gvatemale, Hondurasa in El Salvadorja - pred revščino in nasiljem organiziranega kriminala, ki v tem delu sveta vse bolj "prevzema oblast".

"Igranje" z geni kitajskega znanstvenika poslalo v zapor, odprlo novo debato o etiki in tehnologiji

Za zapahi, obsojen na tri leta zapora, je končal kitajski biofizik He Džjankuj, ki je leta 2018 sporočil, da je ustvaril prva gensko spremenjena dojenčka. S tehnologijo Crispr je DNK dveh deklic domnevno spremenil tako, da naj se ne bi mogli okužiti z virusom hiv. Veliko njegovih kolegov sicer ocenjuje, da mu to ni uspelo. Ne glede na uspeh poskusa pa se je svet vse leto ukvarjal z vprašanjem (ne)etičnosti takšnega početja in zaskrbljenostjo, ker Kitajska očitno pri igranju z geni človeka ne pozna meja. Prav tako se znanstveni svet še ukvarja v vprašanjem, kaj obsodba pomeni. Zahteve po zakonodaji, ki bi omejila apetite znanstvenikov po slavi in bogastvu, so vse glasnejše.

(Še eno) leto Donalda Trumpa, njegovih podpornikov in nasprotnikov

Ameriški predsednik Donald Trump je še eno leto več doma in po svetu razburjal z izjavami, ob tem pa mahal s spodbudnimi gospodarskimi rezultati. V ZDA bodo letos predsedniške volitve in zaenkrat imajo v demokratskem taboru precejšnje težave z iskanjem protikandidata. Potem ko jim Trumpa ni uspelo odstaviti z obtožbami, da mu je na oblast pomagala Rusija, zdaj demokrati poskušajo z ustavno obtožbo. A več analitikov meni, da mu bodo demokrati s tem le pomagali na volitvah, in da bi bilo bolje, da bi se namesto na napade na Trumpa osredotočili na vprašanje, kaj bodo sami ponudili volivcem.

Uničujoči požari: ogenj goltal amazonski pragozd, Kalifornijo, Avstralijo, opustošil Notre-Dame ...

2019 pa je bilo tudi leto, ko je marsikaj izginilo v plamenih. Uničujoči požari v Avstraliji, Kaliforniji in amazonskem pragozdu so sprožili debato o klimatskih spremembah in varovanju okolja, potem ko je postalo jasno, da je politiki prav malo mar za goreči amazonski pragozd. Pravzaprav s svojimi odločitvami njegovo uničevanje samo še spodbuja. 15. aprila pa je ogenj opustošil tudi francosko katedralo Notre-Dame - gotski spomenik, eno od najbolj obleganih turističnih točk v Evropi. V kolikšni meri jo bo mogoče obnoviti, še vedno ostaja vprašanje.

Padec "Islamske države", smrt Bagdadija in vprašanje Shamime Begum

Oktobra je v napadu ameriške vojske na severozahodu Sirije umrl vodja samooklicane Islamske države Abu Bakr al Bagdadi - najbolj razvpiti islamski terorist zadnjih let. Smrt voditelja IS je potrdil ameriški predsednik Donald Trump in takrat povedal, da so biometrično potrditev in test DNK dobili v zelo kratkem času. Skrajna skupina Islamska država, ki je leta sejala smrt in teror je po nekaterih ocenah dokončno klonila, po drugih pa nevarnost ostaja. Se je pa moral svet soočiti z njenimi "ostanki". Njenimi nekdanjimi borci, njihovimi družinami, predvsem z ljudmi, ki so iz Evrope in drugih delov sveta šli v Sirijo, da bi se borili na strani skrajnežev. In mnenja so se kresala ob vprašanju ljudi, kot je Shamima Begum, ki se je prostovoljno pridružila kalifatu, nato pa želela domov v Veliko Britanijo. Strokovnjaki ocenjujejo, da bodo ostanki IS še dolga leta predstavljali velik izziv za varnostne organe po svetu.

Teroristični napadi in strelski pohodi

Žal tudi leto 2019 ni minilo brez množice žrtev terorizma in strelskih pohodov, ki so spet zaznamovali predvsem ZDA. Izstopal je napad v novozelandskem  Christchurchu, kjer je bilo v napadu na mošeji, ki ga je izvedel desničarski skrajnež, ubitih 51 ljudi, 49 pa ranjenih. V eksplozijah v cerkvah in hotelih na Šrilanki je bilo ubitih 259 ljudi in 500 ranjenih. Napad med velikonočnimi obredi je bil zlovešče delo islamistov.

BiH pod bremenom migrantske krize

Čeprav ni bila več tako v ospredju kot kakšno leto prej, migrantske krize nikakor ni konec, zaznamovala je tudi leto 2019. Enotne politike do vprašanj migracij še vedno ni. Veliko analitikov opozarja, da se je vprašanje preveč polariziralo in smo ostali v situaciji, ko ena stran nekritično zahteva odprte meje za vse, druga pa je proti vsem prišlekom. Zaradi nedorečene politike držav, kamor migranti želijo, so na udaru predvsem države, kjer obtičijo. Lani je bila to predvsem BiH, kjer so ljudje obtičali v taboriščih, kjer so razmere po mnenju vseh, ki so jih videli "grozljive". Nadaljevala se je tudi razprava o vlogi nevladnih organizacij pri vprašanju migracij.

"Videli" smo črno luknjo

Aprila so razkrili prvo fotografijo črne luknje, ki so jo posneli v projektu Event Horizon Telescope. 'Pošastna' črna luknja je trimilijonkrat večja od Zemlje, od nje pa je oddaljena 55 milijonov svetlobnih let. "Ta veliki znanstveni dosežek zaznamuje spremembo paradigme v razumevanju črnih lukenj, potrjuje napovedi splošne teorije relativnosti Alberta Einsteina in utira pot novim smerem vesoljskih raziskav," so ob tem sporočili iz Evropske komisije. 

Od orkana Dorian do vročine, suše in mraza

Za nami je še eno leto, ko je zobe kazalo vreme. Od mraza do vročine in neurij. Orkan Dorian, ki je pustošil po Bahamih, so mnogi primerjali z orkanom Katrina iz leta 2005. Orkan je za seboj pustil 73 smrtnih žrtev in skoraj pet milijard dolarjev škode.

Zolgensma, cepivo proti eboli in malariji

Svet se je leta 2019 spraševal tudi, koliko stane življenje. In na koncu smo se v zgodbi znašli tudi Slovenci. Odločitev farmacevtskega giganta Novartis, da ceno genske terapije Zolgensma postavi pri 2,1 milijona dolarjev ali okoli 1,8 milijona evrov, s čimer gre za najdražji enkratni odmerek zdravila, je razburila svet, strokovnjaki pa so pojasnjevali, da so kritiki spregledal dejstvo cene desetletij raziskav. In dejstvo, da spinalna mišična distrofija, redko živčno-mišično obolenje, ki prizadene bolnikovo sposobnost hoje, požiranja in dihanja, v svoji najhujši obliki brez ustreznega zdravljenja v vseh primerih povzroči smrt otrok do 2. leta starosti. Svet se je na koncu spraševal, ali smo torej "končno" izvedeli "ceno življenja". Zdravilo, ki je po svetu dvignilo toliko prahu, se je nato zasidralo v zavest Slovencev. Pa ne zato, ker je pri razvoju sodelovalo slovensko podjetje, ampak ker ga je potreboval deček Kris. In Slovenija je stopila skupaj in zbrala denar. Cena Zolgensme je sicer odprla globalno debato o tem, kako bo genska terapija vplivala na modele zdravstvenih zavarovalnic v prihodnosti. A če je na eni strani medicinska stroka zrla v prihodnost, smo se po drugi vračali v preteklost. Po svetu smo bili priča izbruhom ošpic, ki so jih zadnje generacije poznale samo še iz učbenikov. A medtem ko niti smrtne žrtve niso ustavile nasprotnikov cepljenja, so raziskovalci vseeno predstavili dve cepivi, ki za dele sveta ponujata veliko upanja - cepivo proti eboli in proti malariji.

Boeing v težavah

Če bo kakšno podjetje 2019 opisalo kot slabo, bo to ameriški Boeing. Marca so po dveh tragičnih nesrečah prizemljili letala 737 max. Kasneje so sporočili, da so njihovo proizvodnjo ustavili, konec leta pa se je poslovil še Boeingov glavni direktor Dennis Muilenburg.

Od žrtve do krivca: Jussie Smollett

Za najbrž enega največjih škandalov leta 2019 v ZDA pa je poskrbel manj znani igralec Jussie Smollett. Ta je v začetku leta trdil, da je bil žrtev rasističnega napada, ki naj bi ga izvedla podpornika Donalda Trumpa. Na noge je skočila vsa demokratska politika, še preden je bil primer preverjen, večina je kot krivca za napad videla Trumpa, novicam so dominirali naslovi o eskalaciji rasnih napetosti v ZDA. Na koncu se je izkazalo, da naj bi Smollett za napad "najel" prijatelja, ker naj bi bil nezadovoljen s plačo, ki jo je dobival za nastopanje v seriji Empire. Ocenil naj bi, da bo kot "izpostavljena žrtev" dobil povišico in boljšo prepoznavnost. Večini se je v spomin vtisnil nastop šefa policije v Chicagu, ki je bil, ko je pojasnil ozadje napada in bil vidno razočaran, da bi nekdo izkoristil temne plati ameriške zgodovine za osebno korist. Incident ni koristil sožitju razdeljene ameriške družbe. Smollett na koncu za domnevno laž ni odgovarjal, kar je zmotilo številne, ki so ocenili, da bi moral vsaj plačati stroške policijskega dela.

ZDA proti Huaweiu

Huawei, kitajsko podjetje, ki ima vodilno vlogo v proizvodnji in prodaji ključne tehnologije za telekomunikacijsko infrastrukturo generacije 5G, se je znašlo v vojni z ZDA in nemilosti še nekaj držav, ki so začele ugibati, ali v svoje sisteme pravzaprav ne uvajajo tehnologije, ki bo Kitajski v roke dala preveč informacij in moči.

Eliud Kipchoge je spisal zgodovino

Svet se seveda ni le prepiral. Pa čeprav je leto družba najbrž zaključila razdeljena kot že dolgo ne. Skupaj se je navijalo za junake. Eden tistih, ki so premikali meje, je bil kenijski tekaški dolgoprogaš Eliud Kipchoge, ki je oktobra na Dunaju postal prvi človek, ki je maratonsko razdaljo, 42,125 kilometra, premagal v času pod dvema urama. Izjemnemu Kenijcu je ob osupljivi navijaški spodbudi ob progi in narekovalcih ritma uspelo doseči čas 1:59.40.