Leta 2021 je Tony prejel komplet za domače testiranje DNK kot božično darilo, ki pa ga je odložil in pozabil nanj. Ko ga je februarja med deževnim zimskim dnem, ko mu je bilo neizmerno dolgčas, ker so načrti za ta dan padli v vodo, končno opravil, pa ni pričakoval posebnih presenečenj. 

Ko so po elektronski pošti prispeli rezultati, je bil ravno na telefonu s svojo mamo, poroča BBC. Sprva je bilo vse, kot bi moralo biti – prikazane so bile družinske korenine na Irskem in sorodniki, ki jih je poznal. Nato pa je opazil nepričakovano "napako" – kot njegova sestra je bila navedena ženska po imenu Claire in ne Jessica, ki jo je poznal vse življenje.

Claire, ki je dve leti prej opravila podoben test DNK, je imela podobno nenavadne rezultate. Ni bilo povezave s krajem rojstva staršev, sorodniki niso bili "pravi". Poleg tega je, kot pravi sama, v otroštvu vedno imela občutek, da ne pripada svoji družini: "Vedno sem imela občutek, da sem nekakšna vsiljivka."

Tony je kontaktiral Claire in ko sta izmenjala nekaj podatkov, se je začela sestavljati slika. Claire in Jessica, ki sta se v istem času rodili v isti porodnišnici, sta bili zamenjani ob rojstvu. 

V Veliki Britaniji primeri nenamerne zamenjave novorojenčkov praktično ne obstajajo. NHS je na prošnjo za informacije leta 2017 odgovoril, da v njihovih zapisih ni dokumentiranih primerov, kjer bi bili otroci zamenjani. Od osemdesetih let naprej se novorojenčki označujejo z radiofrekvenčnimi identifikacijskimi oznakami, ki omogočajo sledenje lokaciji. Pred tem pa so na oddelkih uporabljali ročno napisane oznake in kartice na vozičkih.

A očitno se je zamenjava zgodila vsaj enkrat, čeprav mnogi menijo, da je takšnih primerov še več - le odkriti niso bili nikoli, zdaj pa je po zaslugi domačih DNK testov to veliko lažje. 

Ko je Tony končno povedal svoji mami Joan za rezultat DNK testa, je bila obupana in si želela odgovorov.

Noč, ko je rodila hčer, je bila še vedno zelo jasno zapisana v njenem spominu. Takrat so jo zaradi visokega krvnega tlaka odpeljali v bolnišnico, kjer so ji sprožili porod. Spominja se, da je ob pol deseti zvečer za nekaj trenutkov držala svojo hčer v rokah, preden so jo odnesli na porodniški oddelek, da bi lahko mati počivala. Malo po polnoči iste noči se je rodila Jessica.

Naslednje jutro so Joan prinesli otroka s svetlimi lasmi, ki je v družini, kjer so prevladovali temnolasci, nekoliko izstopal, a Joan tega ni jemala kot znak, da je kar koli narobe – v družini so bile tudi tete in bratranci svetlih las. In tudi, če se ji je v kotičku misli porajal kakšen dvom, ga do trenutka, ko je na obisk prispel soprog, ni bilo več, saj sta bila tako vesela novega družinskega člana. 

Tony in Joan sta nato obiskala Jessico, da bi ji razložila, kaj se je zgodilo. Joan ji je zagotovila, da bo vedno njena mama, vendar pa se je njun odnos po tem dogodku precej ohladil. Jessica, ki je verjela, da je Joan njena biološka mati, ni želela biti vključena v to zgodbo.

Le dan zatem, pet dni po prejetju rezultatov testa, je Claire obiskala Joan. Ironično, skozi leta se je Claire pogosto vozila mimo vasi, kjer je živela njena biološka mati, ne da bi se zavedala, da je to njen pravi dom. Ko sta se prvič srečali, je Claire začutila povezavo.

Skupaj sta preživeli prijetno popoldne. Ko pa jo je Joan vprašala o njenem otroštvu, Claire ni bila pripravljena razkriti vseh podrobnosti. "Nisem mogla povedati resnice," pravi. Otroštvo, ki ga je preživela v revščini in brezdomstvu, je bilo zelo težko.

Nekaj tednov po tem razkritju je Tony pisal NHS in pojasnil, kaj so razkrili testi DNK. Bolnišnica je priznala odgovornost za napako, vendar se dve leti in pol pozneje še vedno dogovarjajo o višini odškodnine, ki naj bi jo prejeli družini. NHS Resolution, ki obravnava pritožbe, je dogodek označil kot "grozljivo napako", zaplet pri določitvi odškodnine pa pripisal kompleksnosti primera.

Claire in Joan sta odkrili veliko skupnih interesov, kot so okus za oblačila in hrano ter celo način, kako pijeta čaj. Skupaj sta odpotovali na Irsko, da bi raziskali svoje biološke korenine, in preživeli prejšnji božič v družbi družine. "Zelo sva povezani," pravi Claire, "želim si preživeti čim več časa z njo, a zavedam se, da tega izgubljenega časa nikoli ne bova nadoknadili."

Claire Joan kliče mama. Jessica tega ne počne več. Vseeno Joan pravi: "Jessica ni moja biološka hči, vendar to zame ne pomeni ničesar – vedno je bila moja in tako bo tudi ostalo."